Page 113 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 113
peter kuzmič
terja korenito odločitev, spremembo mišljenja (metanoia), prestavitev
iz kraljestva teme v kraljestvo luči Božjega Sina (Kol 1,13). Takšen odziv
na evangelij o Kralju, ki posledično sproža spremembo življenja, je to-
rej vstop v Božje kraljestvo. Ta vstop v domeno blagoslovov Božjega kra-
ljestva je dar. Zgodi se na Božjo iniciativo in po njegovi milosti, ki je
zastonj dostopna grešnim in nevrednim. In vendar ni tako poceni, kot
bi si lahko mislili na osnovi evangelizacijske propagande nekaterih za-
hodnih evangelijcev.
Jezus ne bagatelizira cene in težavnosti vstopa v Božje kraljestvo. Res
je odziv na njegovo oznanilo individualen, saj gre za osebno sprejetje,
toda rezultat individualnega odziva nikakor ni zgolj rešitev posamezni-
kove duše za nebesa ali sedanja sladka, skorajda zasebna, povezanost z
Jezusom. Postati kristjan, vstopiti v Božje kraljestvo je možnost, odpr-
ta le tistim, ki so pripravljeni zanikati sami sebe in svoje lastne interese
v prid Božji absolutni oblasti nad vsem svojim življenjem in vsemi svo-
jimi medosebnimi odnosi. To lahko vključuje odrekanje družini (prim.
Mt 10,34–37) in blaginji, kot je razvidno iz zgodbe o mlademu bogatemu
oblastniku (Mr 10,17–31). V družbah, v katerih je krščanstvo kulturno
sprejeto in spoštovano, so tovrstne zahteve kralja Jezusa vernikom tež-
ko razumljive. V takšnih družbenih kontekstih se sporočilo o Božjem
kraljestvu z vsemi njegovimi imperativi redko sliši, če pa se že, se po-
gosto v razvodeneli obliki, in marsikdaj ga tisti, ki pravijo, da »pozna-
jo Jezusa«, naravnost zanikajo. Pri oznanjevanju navadno zahteve na-
domestijo z obljubami, kot da ne bi oboje neločljivo sodile skupaj in se
vzajemno pogojevale. »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravič-
nost in vse to vam bo navrženo« (Mt 6,33).
Jezusovi sledilci, ki živijo pod totalitarnimi političnimi režimi ali
med militantnimi muslimani ali kjerkoli pač že tvorijo zvesto manjši-
no, se zavedajo, da ima pripadnost kralju Jezusu oziroma življenje pod
njegovo oblastjo svojo ceno. Zavedajo se, kakor se je zavedala tudi zgo-
dnja Cerkev, da služenje Jezusu pomeni ravnodušnost do zakladov in
vrednot tega sveta. Odvračajo se od sleherne zaskrbljenosti s trdnim za-
upanjem v nebeškega Očeta, v kralja, ki vlada celo sredi sovražnih oko-
liščin. Danes bi se Cerkev Jezusa Kristusa morala spomniti, da je prega-
111
terja korenito odločitev, spremembo mišljenja (metanoia), prestavitev
iz kraljestva teme v kraljestvo luči Božjega Sina (Kol 1,13). Takšen odziv
na evangelij o Kralju, ki posledično sproža spremembo življenja, je to-
rej vstop v Božje kraljestvo. Ta vstop v domeno blagoslovov Božjega kra-
ljestva je dar. Zgodi se na Božjo iniciativo in po njegovi milosti, ki je
zastonj dostopna grešnim in nevrednim. In vendar ni tako poceni, kot
bi si lahko mislili na osnovi evangelizacijske propagande nekaterih za-
hodnih evangelijcev.
Jezus ne bagatelizira cene in težavnosti vstopa v Božje kraljestvo. Res
je odziv na njegovo oznanilo individualen, saj gre za osebno sprejetje,
toda rezultat individualnega odziva nikakor ni zgolj rešitev posamezni-
kove duše za nebesa ali sedanja sladka, skorajda zasebna, povezanost z
Jezusom. Postati kristjan, vstopiti v Božje kraljestvo je možnost, odpr-
ta le tistim, ki so pripravljeni zanikati sami sebe in svoje lastne interese
v prid Božji absolutni oblasti nad vsem svojim življenjem in vsemi svo-
jimi medosebnimi odnosi. To lahko vključuje odrekanje družini (prim.
Mt 10,34–37) in blaginji, kot je razvidno iz zgodbe o mlademu bogatemu
oblastniku (Mr 10,17–31). V družbah, v katerih je krščanstvo kulturno
sprejeto in spoštovano, so tovrstne zahteve kralja Jezusa vernikom tež-
ko razumljive. V takšnih družbenih kontekstih se sporočilo o Božjem
kraljestvu z vsemi njegovimi imperativi redko sliši, če pa se že, se po-
gosto v razvodeneli obliki, in marsikdaj ga tisti, ki pravijo, da »pozna-
jo Jezusa«, naravnost zanikajo. Pri oznanjevanju navadno zahteve na-
domestijo z obljubami, kot da ne bi oboje neločljivo sodile skupaj in se
vzajemno pogojevale. »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravič-
nost in vse to vam bo navrženo« (Mt 6,33).
Jezusovi sledilci, ki živijo pod totalitarnimi političnimi režimi ali
med militantnimi muslimani ali kjerkoli pač že tvorijo zvesto manjši-
no, se zavedajo, da ima pripadnost kralju Jezusu oziroma življenje pod
njegovo oblastjo svojo ceno. Zavedajo se, kakor se je zavedala tudi zgo-
dnja Cerkev, da služenje Jezusu pomeni ravnodušnost do zakladov in
vrednot tega sveta. Odvračajo se od sleherne zaskrbljenosti s trdnim za-
upanjem v nebeškega Očeta, v kralja, ki vlada celo sredi sovražnih oko-
liščin. Danes bi se Cerkev Jezusa Kristusa morala spomniti, da je prega-
111
