Page 124 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 124
razprave, študije
Cerkvam, četudi gre včasih za besedo graje ali svarila pred obsodbo. Bog
daje Duha tistim, ki so mu poslušni. (Watson 1978, 166–67)
Cerkev bo dedovala kraljestvo: Bodoči Kristusov prihod
Cerkev se ozira k svojim začetkom ob prvem Kristusovem prihodu
in zre proti svoji dovršitvi ob njegovem drugem prihodu. Medtem ko
uživa blagoslove Božjega kraljestva, ki »je že«, se obenem tudi zaveda,
da Jezusova kraljevska oblast »še ni« v polnosti udejanjena. To spozna-
nje Cerkev navdaja s ponižnostjo in z upanjem hkrati. Medtem ko ve-
ruje, da je kraljestvo v Kristusu že zgodovinsko nastopilo, zvesto dela v
prid njegovemu večjemu, prav tako zgodovinskemu uresničenju; čaka na
njegovo dovršitev ob koncu zgodovine in v pričakovanju moli – »Pridi
tvoje kraljestvo«.
Božje kraljestvo je od zgoraj; je nadnaravno in človeško prizadeva-
nje ga ne more ustvariti. Brez Boga je neuresničljivo. Ali kot pravi David
Bosch v svoji primerjavi Melbourna in Pattaye:
Če naše odrešenje ne bi bilo utemeljeno v včerajšnjem dnevu Božjega
normativnega razodetja v križanem in vstalem Kristusu in če ne bi sega-
lo proti jutrišnjem dnevu našega dokončnega odrešenja, bi bili ujeti v jalo-
vo početje poskusa izgradnje Božjega kraljestva z lastnimi rokami. (Wat-
son 1978, 166–67)
Evangelijci smo znani po zagovarjanju doktrine Kristusove vrnit-
ve in poudarku na eshatologiji. Žal pa sta moje poznavanje in izkuš-
nja evangeljskega »eshatologiziranja« izrazito negativna. Zdi se mi na-
mreč, da smo evangelijci skoraj brez izjem zamenjali Božje kraljestvo za
razkolniške mileniaristične debate ter brezplodne spekulacije o krono-
logiji poslednjih časov in dogodkih, ki naj bi se v poslednjih časih od-
vijali po svetu. V nekaterih zahodnih državah, zlasti v ZDA, je nauk o
»poslednjih časih« rastoča gospodarska panoga in cvetoč posel. Videti
je, da senzacionalistična eshatologija s svojimi spekulativnimi ugibanji,
ki jo pogosto popularizirajo v obliki znanstvene fantastike, njeno rele-
vantnost pa konstruirajo s spornimi, toda dogmatskimi sklicevanji na
122
Cerkvam, četudi gre včasih za besedo graje ali svarila pred obsodbo. Bog
daje Duha tistim, ki so mu poslušni. (Watson 1978, 166–67)
Cerkev bo dedovala kraljestvo: Bodoči Kristusov prihod
Cerkev se ozira k svojim začetkom ob prvem Kristusovem prihodu
in zre proti svoji dovršitvi ob njegovem drugem prihodu. Medtem ko
uživa blagoslove Božjega kraljestva, ki »je že«, se obenem tudi zaveda,
da Jezusova kraljevska oblast »še ni« v polnosti udejanjena. To spozna-
nje Cerkev navdaja s ponižnostjo in z upanjem hkrati. Medtem ko ve-
ruje, da je kraljestvo v Kristusu že zgodovinsko nastopilo, zvesto dela v
prid njegovemu večjemu, prav tako zgodovinskemu uresničenju; čaka na
njegovo dovršitev ob koncu zgodovine in v pričakovanju moli – »Pridi
tvoje kraljestvo«.
Božje kraljestvo je od zgoraj; je nadnaravno in človeško prizadeva-
nje ga ne more ustvariti. Brez Boga je neuresničljivo. Ali kot pravi David
Bosch v svoji primerjavi Melbourna in Pattaye:
Če naše odrešenje ne bi bilo utemeljeno v včerajšnjem dnevu Božjega
normativnega razodetja v križanem in vstalem Kristusu in če ne bi sega-
lo proti jutrišnjem dnevu našega dokončnega odrešenja, bi bili ujeti v jalo-
vo početje poskusa izgradnje Božjega kraljestva z lastnimi rokami. (Wat-
son 1978, 166–67)
Evangelijci smo znani po zagovarjanju doktrine Kristusove vrnit-
ve in poudarku na eshatologiji. Žal pa sta moje poznavanje in izkuš-
nja evangeljskega »eshatologiziranja« izrazito negativna. Zdi se mi na-
mreč, da smo evangelijci skoraj brez izjem zamenjali Božje kraljestvo za
razkolniške mileniaristične debate ter brezplodne spekulacije o krono-
logiji poslednjih časov in dogodkih, ki naj bi se v poslednjih časih od-
vijali po svetu. V nekaterih zahodnih državah, zlasti v ZDA, je nauk o
»poslednjih časih« rastoča gospodarska panoga in cvetoč posel. Videti
je, da senzacionalistična eshatologija s svojimi spekulativnimi ugibanji,
ki jo pogosto popularizirajo v obliki znanstvene fantastike, njeno rele-
vantnost pa konstruirajo s spornimi, toda dogmatskimi sklicevanji na
122
