Page 119 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 119
peter kuzmič
Prva izmed Luthrovih petindevedesetih wittemberških tez in s tem
prva javna beseda reformacije se je glasila: »Naš Gospod in Mojster Jezus
Kristus […] je želel, da bi celotno življenje vernikov bila pokora.« Willem
Visser't Hofft v zvezi s tem komentira:
Toda tragedija cerkva reformacije je v tem, da so to eksplozivno res-
nico, določeno za rojevanje nenehno reformirajoče se Cerkve v vsak dan
osveženi komunikaciji s Kristusom, razumele kot dosežek in razlog za po-
našanje. Te cerkve, za katere je bilo sprva značilno dinamično spreobrača-
nje, so postale cerkve ustavljenega spreobračanja. Vkopale so se, namesto
da bi ostale v gibanju. Bíle so boje za jalove zmage. (Visser‘t Hooft 1948, 70)
Evangelijske cerkve so zaradi svoje hitre rasti in stremljenja po šte-
vilčni moči ter ugledu v širšem krščanskem in sekularnem svetu zlahka
dovzetne za enako duhovno bolezen in razkroj. Tudi mi smo v nevar-
nosti, da postanemo posvetni in samozadostni, hkrati pa pomanjklji-
vi v ljubezni, veri in pogumu, ki so značilni za ljudstvo Kralja kraljev.
Tudi mi zlahka najdemo »globoke razloge za dobičkonosne kompromi-
se s poganstvom«. Tudi našo cerkev je potrebno »spomniti, kako malo
se lahko zanaša nase in kako hitro lahko pade iz reformacije v deforma-
cijo.« (Visser‘t Hooft 1948, 71)
Varujmo se te subtilne skušnjave, da bi Kristusa zamenjali za Cerkev.
Cerkev Jezusa Kristusa je Cerkev zgolj v tisti meri, kolikor je ljudstvo, ki
nosi njegovo ime, Jezusu zvesto in pokorno. Ubi Christus, ibi ecclesia!
Odprtost Cerkve za moč Svetega Duha
»Božje kraljestvo namreč ni v besedi, temveč v moči.« (1 Kor 4,20)
Božje kraljestvo je dinamičen koncept. Jezus ni le pridigal evangelija o
Božjem kraljestvu, temveč je s čudeži, ki jih je delal, demonstriral tudi
njegovo moč in svoje kraljevsko usmiljenje. Njegovi čudeži so bili zna-
menja njegove vrhovne oblasti, proti kateri niso mogli obstati ne bo-
lezen, ne demoni, niti smrt. Ko je apostole poslal, da oznanjajo Božje
kraljestvo, jim je dal moč, da zdravijo bolne in izganjajo demone (Mt
10,1.7–8). Očitno je, da je v Cerkvi Nove zaveze poslanstvo oznanjanja
(pridiganja) evangelija o Božjem kraljestvu, ki ji ga je podelil Kristus, po-
117
Prva izmed Luthrovih petindevedesetih wittemberških tez in s tem
prva javna beseda reformacije se je glasila: »Naš Gospod in Mojster Jezus
Kristus […] je želel, da bi celotno življenje vernikov bila pokora.« Willem
Visser't Hofft v zvezi s tem komentira:
Toda tragedija cerkva reformacije je v tem, da so to eksplozivno res-
nico, določeno za rojevanje nenehno reformirajoče se Cerkve v vsak dan
osveženi komunikaciji s Kristusom, razumele kot dosežek in razlog za po-
našanje. Te cerkve, za katere je bilo sprva značilno dinamično spreobrača-
nje, so postale cerkve ustavljenega spreobračanja. Vkopale so se, namesto
da bi ostale v gibanju. Bíle so boje za jalove zmage. (Visser‘t Hooft 1948, 70)
Evangelijske cerkve so zaradi svoje hitre rasti in stremljenja po šte-
vilčni moči ter ugledu v širšem krščanskem in sekularnem svetu zlahka
dovzetne za enako duhovno bolezen in razkroj. Tudi mi smo v nevar-
nosti, da postanemo posvetni in samozadostni, hkrati pa pomanjklji-
vi v ljubezni, veri in pogumu, ki so značilni za ljudstvo Kralja kraljev.
Tudi mi zlahka najdemo »globoke razloge za dobičkonosne kompromi-
se s poganstvom«. Tudi našo cerkev je potrebno »spomniti, kako malo
se lahko zanaša nase in kako hitro lahko pade iz reformacije v deforma-
cijo.« (Visser‘t Hooft 1948, 71)
Varujmo se te subtilne skušnjave, da bi Kristusa zamenjali za Cerkev.
Cerkev Jezusa Kristusa je Cerkev zgolj v tisti meri, kolikor je ljudstvo, ki
nosi njegovo ime, Jezusu zvesto in pokorno. Ubi Christus, ibi ecclesia!
Odprtost Cerkve za moč Svetega Duha
»Božje kraljestvo namreč ni v besedi, temveč v moči.« (1 Kor 4,20)
Božje kraljestvo je dinamičen koncept. Jezus ni le pridigal evangelija o
Božjem kraljestvu, temveč je s čudeži, ki jih je delal, demonstriral tudi
njegovo moč in svoje kraljevsko usmiljenje. Njegovi čudeži so bili zna-
menja njegove vrhovne oblasti, proti kateri niso mogli obstati ne bo-
lezen, ne demoni, niti smrt. Ko je apostole poslal, da oznanjajo Božje
kraljestvo, jim je dal moč, da zdravijo bolne in izganjajo demone (Mt
10,1.7–8). Očitno je, da je v Cerkvi Nove zaveze poslanstvo oznanjanja
(pridiganja) evangelija o Božjem kraljestvu, ki ji ga je podelil Kristus, po-
117
