Page 242 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 242
prevod
7. Ali ne bi Cerkev – ki je poklicana k tej svobodi (Gal 5,13) in v njej
obstoji (Gal 5,1) –, ki bi govorila sebi in s sabo, nasproti državnim
oblastem in vsemu človeštvu, z večjo močjo pričala tudi za t. i. »versko
svobodo«, kot se je to zgodilo v tej Izjavi?
Pismo o mariologiji
Spoštovani, dragi gospod kolega!
Kmalu po moji vrnitvi iz Rima je prispela na moj naslov Vaša
Mariologija: takoj sem se lotil branja in bral z napetostjo, s kakršno sem
v prejšnjih desetletjih bral kriminalke (!), od prve pa do zadnje strani.
Naj vam pred vsem drugim povem, da lahko mirne vesti zatrdim:
Vaše delo zanesljivo priča o sistematični nadarjenosti, moči in spret-
nosti svojega avtorja. Kdor zna neko temo – ne glede na moj odnos do
nje – obdelati tako metodično in stvarno, dosledno in pregledno, kot je
uspelo Vam – temu ni treba dvomiti o mojem spoštovanju. Razveselil
sem se tudi Vašega razsodnega in dostojanstvenega spoprijema s starej-
šimi in novejšimi »mariologi« in prav tako poštenosti, ki ste jo pokaza-
li, ko ste ob »historičnih« problemih rekli, kar je bilo treba reči. Posebno
proti koncu dela sem našel kar nekaj stavkov, ob katerih bi moral na
robu učiteljsko pohvalno pripisati: »dobro« (če bi odmislil kontekst, v
katerem so bili napisani). Seveda mi je ugajalo, ko sem opazil, kako se
povsod trudite, da bi celoto navezali in naravnali na kristološko sredico,
iz katere je vaša tema nekoč izšla. Sam bi seveda rekel, da se ji je pri
tem izneverila. V toliko vse dobro – če namreč »mariologija« sploh
lahko legitimno postane in ostane teološka tema. Če bi jo lahko kot
tako priznal, bi kvečjemu izrazil pomislek glede načina, kako ločujete
in povezujete »zgodovino« in »vero«. Ko to počnete (tudi v Rimu sem
opazil, da ne edini med mlajšimi katoliškimi teologi našega časa!),
stopate na zdrsno strmino, ki pelje k Schleiermacherju in Bultmannu
in na kateri ne morete pričakovati dobrih sadov, pa najsi gre za Vašo
temo (ki mi kot taka sicer ni sprejemljiva) ali za obravnavo pristnih
teoloških problemov.
Dragi gospod kolega, od mene želite »izčrpno kritiko«. Kako naj Vam
ustrežem, ko pa še vedno ne morem sprejeti Vaše predpostavke o mož-
240
7. Ali ne bi Cerkev – ki je poklicana k tej svobodi (Gal 5,13) in v njej
obstoji (Gal 5,1) –, ki bi govorila sebi in s sabo, nasproti državnim
oblastem in vsemu človeštvu, z večjo močjo pričala tudi za t. i. »versko
svobodo«, kot se je to zgodilo v tej Izjavi?
Pismo o mariologiji
Spoštovani, dragi gospod kolega!
Kmalu po moji vrnitvi iz Rima je prispela na moj naslov Vaša
Mariologija: takoj sem se lotil branja in bral z napetostjo, s kakršno sem
v prejšnjih desetletjih bral kriminalke (!), od prve pa do zadnje strani.
Naj vam pred vsem drugim povem, da lahko mirne vesti zatrdim:
Vaše delo zanesljivo priča o sistematični nadarjenosti, moči in spret-
nosti svojega avtorja. Kdor zna neko temo – ne glede na moj odnos do
nje – obdelati tako metodično in stvarno, dosledno in pregledno, kot je
uspelo Vam – temu ni treba dvomiti o mojem spoštovanju. Razveselil
sem se tudi Vašega razsodnega in dostojanstvenega spoprijema s starej-
šimi in novejšimi »mariologi« in prav tako poštenosti, ki ste jo pokaza-
li, ko ste ob »historičnih« problemih rekli, kar je bilo treba reči. Posebno
proti koncu dela sem našel kar nekaj stavkov, ob katerih bi moral na
robu učiteljsko pohvalno pripisati: »dobro« (če bi odmislil kontekst, v
katerem so bili napisani). Seveda mi je ugajalo, ko sem opazil, kako se
povsod trudite, da bi celoto navezali in naravnali na kristološko sredico,
iz katere je vaša tema nekoč izšla. Sam bi seveda rekel, da se ji je pri
tem izneverila. V toliko vse dobro – če namreč »mariologija« sploh
lahko legitimno postane in ostane teološka tema. Če bi jo lahko kot
tako priznal, bi kvečjemu izrazil pomislek glede načina, kako ločujete
in povezujete »zgodovino« in »vero«. Ko to počnete (tudi v Rimu sem
opazil, da ne edini med mlajšimi katoliškimi teologi našega časa!),
stopate na zdrsno strmino, ki pelje k Schleiermacherju in Bultmannu
in na kateri ne morete pričakovati dobrih sadov, pa najsi gre za Vašo
temo (ki mi kot taka sicer ni sprejemljiva) ali za obravnavo pristnih
teoloških problemov.
Dragi gospod kolega, od mene želite »izčrpno kritiko«. Kako naj Vam
ustrežem, ko pa še vedno ne morem sprejeti Vaše predpostavke o mož-
240
