Page 237 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 237
karl barth
toliške Cerkve in so (4,1; 4,10; 24,2) katoličani šele pozvani k udelež-
bi v njem?
2. Zakaj ta prednost nekatoliških Cerkva (3,2–4,7) ni izrecno priznana?
3. K 3,5: ali naj bi bila v 1 Kor 1,12 omenjena Petrova stranka nasproti
trem drugim ena in edina popolna katoliška Cerkev?
4. Kaj pomeni za definicijo pojma ločeni bratje (pomanjkanje plenitu-
do/polnosti!), če je po 4,9 tudi sami katoliški Cerkvi težko uresničiti
plenitudo catholicitatis [polnost katolištva] z vseh vidikov v življenj-
ski stvarnosti?
5. Zakaj najbolj boleča, temeljna shizma – nasprotje med Cerkvijo in
Sinagogo (Rim 9–11; Ef 2) – ni obravnavana tukaj, v tem dokumen-
tu, namesto da se o odnosu Cerkve do »potomstva Abrahama« spre-
govori šele v odloku o »nekrščanskih religijah«?
Odlok o laiškem apostolatu
Vprašanja o pravilnem razumevanju dokumenta
1. Kaj bistveno in temeljno razlikuje laiški apostolat od apostolata ce-
lotne Cerkve – glede na zapisano v 3,1–4 o poklicanosti laikov, nji-
hovi jus et officium (3,4; 25,1), njihovi direktni pripadnosti Kristusu,
njihovi obdarjenosti s Svetim duhom, z vero, upanjem in ljubezni-
jo, njihovi udeleženosti pri vseh treh Kristusovih službah in pri pos-
lanstvu Cerkve?
2. Ali ni prav apostolat laikov genuina oblika apostolata Cerkve kot
take, znotraj katerega so potem različne (cerkvene) službe? Koliko
sploh lahko poleg njega obstaja nek poseben apostolat hierarhije?
3. Ali velja (po 9) zaželena actuositas [dejavnost/učinkovitost] laikov
tudi za tu omenjene ženske? Po 5 in 10,1 »tako v Cerkvi kakor v sve-
tu, tako v duhovnem kakor v časnem redu«?
4 Ali je že ustanovljen in deluje poseben sekretariat za apostolat laikov?
Kritična vprašanja
1. Zakaj apostolat laikov ni utemeljen z definicijo Cerkve kot populus
(grško: »laos«) Dei, kot Božjega ljudstva – namesto s sklicevanjem na
njegovo nujnost v sodobnosti (1,2)?
235
toliške Cerkve in so (4,1; 4,10; 24,2) katoličani šele pozvani k udelež-
bi v njem?
2. Zakaj ta prednost nekatoliških Cerkva (3,2–4,7) ni izrecno priznana?
3. K 3,5: ali naj bi bila v 1 Kor 1,12 omenjena Petrova stranka nasproti
trem drugim ena in edina popolna katoliška Cerkev?
4. Kaj pomeni za definicijo pojma ločeni bratje (pomanjkanje plenitu-
do/polnosti!), če je po 4,9 tudi sami katoliški Cerkvi težko uresničiti
plenitudo catholicitatis [polnost katolištva] z vseh vidikov v življenj-
ski stvarnosti?
5. Zakaj najbolj boleča, temeljna shizma – nasprotje med Cerkvijo in
Sinagogo (Rim 9–11; Ef 2) – ni obravnavana tukaj, v tem dokumen-
tu, namesto da se o odnosu Cerkve do »potomstva Abrahama« spre-
govori šele v odloku o »nekrščanskih religijah«?
Odlok o laiškem apostolatu
Vprašanja o pravilnem razumevanju dokumenta
1. Kaj bistveno in temeljno razlikuje laiški apostolat od apostolata ce-
lotne Cerkve – glede na zapisano v 3,1–4 o poklicanosti laikov, nji-
hovi jus et officium (3,4; 25,1), njihovi direktni pripadnosti Kristusu,
njihovi obdarjenosti s Svetim duhom, z vero, upanjem in ljubezni-
jo, njihovi udeleženosti pri vseh treh Kristusovih službah in pri pos-
lanstvu Cerkve?
2. Ali ni prav apostolat laikov genuina oblika apostolata Cerkve kot
take, znotraj katerega so potem različne (cerkvene) službe? Koliko
sploh lahko poleg njega obstaja nek poseben apostolat hierarhije?
3. Ali velja (po 9) zaželena actuositas [dejavnost/učinkovitost] laikov
tudi za tu omenjene ženske? Po 5 in 10,1 »tako v Cerkvi kakor v sve-
tu, tako v duhovnem kakor v časnem redu«?
4 Ali je že ustanovljen in deluje poseben sekretariat za apostolat laikov?
Kritična vprašanja
1. Zakaj apostolat laikov ni utemeljen z definicijo Cerkve kot populus
(grško: »laos«) Dei, kot Božjega ljudstva – namesto s sklicevanjem na
njegovo nujnost v sodobnosti (1,2)?
235
