Page 238 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 238
prevod
2. Če je Marija (4,8) perfectum exemplar [popoln vzor] laiškega apos-
tolata in je kot taka »kraljica apostolov« (torej tudi Petra in njegovih
kolegov z nasledniki vred) – ali ni nujno potem govoriti o laiškem
apostolatu kot nadrejenem vsem drugim oblikam apostolata Cerkve?
3. Ali ni pojem pričevalca (testimonium), ki je v tem odloku (11,2; 11,4;
13,1) uporabljan za označevanje naloge laikov, primeren za označi-
tev naloge celotne Cerkve nasproti svetu (Dejanja 1,8; 2,32)? Tako je
enkrat izrecno že v odloku (27,1): commune testimonii officium [sku-
pna dolžnost pričevanja]!
Odlok o misijonski dejavnosti Cerkve
Vprašanja glede razumevanja
1. V kakšnem odnosu je ta odlok do konstitucije »o Cerkvi« in konsti-
tucije »o Cerkvi v sedanjem svetu« ter deklaracije »o verski svobo-
di«? V njih ne najdemo izvrstne temeljne teze tega odloka (2,1; 35,1;
20,8), po kateri je Cerkev po svojem bistvu misijonska in je misijon
bistvena zadeva Cerkve kot take.
2. Ali ni treba pri razvijanju te teze spomniti, da je bila Cerkev ved-
no bolna in nezmožna, da se zoperstavlja fizični in duhovni sili sve-
ta takrat, kadar se je obotavljala ali sploh ni hotela biti misijonarska
cerkev (Mala Azija! Severna Afrika! Vzhodni Balkan! Luteranska in
reformirana ortodoksija!)?
3. Ali ni, nasprotno, kriterij pristnosti vsakega notranjega cerkvenega
prenovitvenega ali reformacijskega gibanja, da se kot tako na nov na-
čin uspešno loti tudi misijonske naloge?
(Evangeličani moramo priznati, da je reformacija 16. stoletja s tega
vidika zaostajala za protireformacijo – jezuiti! – in šele v 18. stoletju
začela ustrezneje razmišljati in ravnati!)
4 Ali je slučajno, da je prav ta odlok (posebej 1–9)
a) tako izčrpno in prepričljivo eksegetsko dokumentiran, b) da je v
njem vloga mašne daritve tako opazno zmanjšana, c) da je mariolo-
gija v tem okviru videti odvečna?
236
2. Če je Marija (4,8) perfectum exemplar [popoln vzor] laiškega apos-
tolata in je kot taka »kraljica apostolov« (torej tudi Petra in njegovih
kolegov z nasledniki vred) – ali ni nujno potem govoriti o laiškem
apostolatu kot nadrejenem vsem drugim oblikam apostolata Cerkve?
3. Ali ni pojem pričevalca (testimonium), ki je v tem odloku (11,2; 11,4;
13,1) uporabljan za označevanje naloge laikov, primeren za označi-
tev naloge celotne Cerkve nasproti svetu (Dejanja 1,8; 2,32)? Tako je
enkrat izrecno že v odloku (27,1): commune testimonii officium [sku-
pna dolžnost pričevanja]!
Odlok o misijonski dejavnosti Cerkve
Vprašanja glede razumevanja
1. V kakšnem odnosu je ta odlok do konstitucije »o Cerkvi« in konsti-
tucije »o Cerkvi v sedanjem svetu« ter deklaracije »o verski svobo-
di«? V njih ne najdemo izvrstne temeljne teze tega odloka (2,1; 35,1;
20,8), po kateri je Cerkev po svojem bistvu misijonska in je misijon
bistvena zadeva Cerkve kot take.
2. Ali ni treba pri razvijanju te teze spomniti, da je bila Cerkev ved-
no bolna in nezmožna, da se zoperstavlja fizični in duhovni sili sve-
ta takrat, kadar se je obotavljala ali sploh ni hotela biti misijonarska
cerkev (Mala Azija! Severna Afrika! Vzhodni Balkan! Luteranska in
reformirana ortodoksija!)?
3. Ali ni, nasprotno, kriterij pristnosti vsakega notranjega cerkvenega
prenovitvenega ali reformacijskega gibanja, da se kot tako na nov na-
čin uspešno loti tudi misijonske naloge?
(Evangeličani moramo priznati, da je reformacija 16. stoletja s tega
vidika zaostajala za protireformacijo – jezuiti! – in šele v 18. stoletju
začela ustrezneje razmišljati in ravnati!)
4 Ali je slučajno, da je prav ta odlok (posebej 1–9)
a) tako izčrpno in prepričljivo eksegetsko dokumentiran, b) da je v
njem vloga mašne daritve tako opazno zmanjšana, c) da je mariolo-
gija v tem okviru videti odvečna?
236
