Page 239 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 239
karl barth
Kritična vprašanja
1. Ponovno in ponovno: ali je res Cerkev tista, ki odrešuje in prenavlja
svet (1,1)? Ali ni njena naloga, da med prvim in zadnjim Kristusovim
prihodom (9,1) z oznanjevanjem evangelija pričuje o Kristusu, že do-
volj velika in veličastna?
2. Ali to, kar je rečeno o klicu k cerkveni enotnosti kot misijonarski
nalogi (6,6; 7,1), meri tudi na katoliško propagando med nekatoliško
krščenimi novimi kristjani?
3. Ali pa je ta glede na lepo izvajane misli o ekumenizmu tudi v misi-
jonu (15,5; 29,3) izključena?
Izjava o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev
Vprašanja glede razumevanja
Kristjani ne smejo diskriminirati ali celo preganjati soljudi zaradi
drugačne rase ali razreda in prav tako ne zaradi njihove nekrščanske
religije (4,11). Zaradi Kristusa, ki je umrl za grehe vseh ljudi in za odre-
šenje vseh ljudi (4,8), in zaradi Boga, ki je Oče vsem (5,1), moramo z nji-
mi ravnati kot z brati (5,1). Njihova nekrščanska religija zasluži dosto-
janstvo in spoštovanje kot izraz splošnega hrepenenja po edini resnici
(1,2, 2,1–2): v njihovi religiji bolj ali manj vidno obstoje delne resnice, ki
so žarki te edine resnice, ki razsvetljuje vse ljudi (2,3). Tudi z njimi si mo-
rajo kristjani prizadevati za pogovor in morebitno sodelovanje. Mora pa
jim Cerkev idensinenter [nenehno] oznanjati Kristusa kot pot, resnico
in ljubezen, kot »polnost religioznega življenja«, ker je Bog v njem svet
spravil s seboj (2,3); oznanjati mora njegov križ kot znamenje vseobse-
gajoče Božje ljubezni (4,6).
To je moja interpretacija Izjave in optimam partem [z najboljše stra-
ni, optimističmo]! Je v smislu koncila?
Kritična vprašanja
1. Zakaj je tako težko (morda celo nemogoče) interpretirati besedilo
Izjave in optimam partem na prej nakazani način?
237
Kritična vprašanja
1. Ponovno in ponovno: ali je res Cerkev tista, ki odrešuje in prenavlja
svet (1,1)? Ali ni njena naloga, da med prvim in zadnjim Kristusovim
prihodom (9,1) z oznanjevanjem evangelija pričuje o Kristusu, že do-
volj velika in veličastna?
2. Ali to, kar je rečeno o klicu k cerkveni enotnosti kot misijonarski
nalogi (6,6; 7,1), meri tudi na katoliško propagando med nekatoliško
krščenimi novimi kristjani?
3. Ali pa je ta glede na lepo izvajane misli o ekumenizmu tudi v misi-
jonu (15,5; 29,3) izključena?
Izjava o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev
Vprašanja glede razumevanja
Kristjani ne smejo diskriminirati ali celo preganjati soljudi zaradi
drugačne rase ali razreda in prav tako ne zaradi njihove nekrščanske
religije (4,11). Zaradi Kristusa, ki je umrl za grehe vseh ljudi in za odre-
šenje vseh ljudi (4,8), in zaradi Boga, ki je Oče vsem (5,1), moramo z nji-
mi ravnati kot z brati (5,1). Njihova nekrščanska religija zasluži dosto-
janstvo in spoštovanje kot izraz splošnega hrepenenja po edini resnici
(1,2, 2,1–2): v njihovi religiji bolj ali manj vidno obstoje delne resnice, ki
so žarki te edine resnice, ki razsvetljuje vse ljudi (2,3). Tudi z njimi si mo-
rajo kristjani prizadevati za pogovor in morebitno sodelovanje. Mora pa
jim Cerkev idensinenter [nenehno] oznanjati Kristusa kot pot, resnico
in ljubezen, kot »polnost religioznega življenja«, ker je Bog v njem svet
spravil s seboj (2,3); oznanjati mora njegov križ kot znamenje vseobse-
gajoče Božje ljubezni (4,6).
To je moja interpretacija Izjave in optimam partem [z najboljše stra-
ni, optimističmo]! Je v smislu koncila?
Kritična vprašanja
1. Zakaj je tako težko (morda celo nemogoče) interpretirati besedilo
Izjave in optimam partem na prej nakazani način?
237
