Page 39 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 39
vincenc rajšp
zakoniti poti«. Lavrič je končal svojo objavo s pozdravom nemški skup-
nosti držav, »ker le ta edina zagotavlja našo narodnost« (Marušič 2016,
19–20). V svojem nadaljnjem delu je deloval ravno v tem smislu, dvigni-
ti Slovence z izobraževanjem, kulturno, politično in gospodarsko, da si
zagotovijo obstoj, četudi v »nemški zvezi«.
Lavrič se je prostovoljno poslovil od tega sveta 3. marca 1876. Pogreb
je bil v nedeljo, 5. marca, do pogreba pa je ležal v protestantski cerkvi.
Pogrebne slovesnosti je vodil goriški pastor Ernest Schroll, ki je imel
med obredom enourni govor. Pospremilo ga je 4.000 ljudi, med njimi
tudi Italijani in Nemci, predstavniki slovenskih društev, deželni gla-
var Franc Coronini, urednik Slovenskega naroda Josip Jurčič, urednik
Soče Viktor Dolenc, ki je tudi govoril ob odprtem grobu. Na pogrebu je
bil tudi predsednik katoliškega društva »Gorica«, kar naj bi mu nekate-
ri duhovniki zamerili. Karel Lavrič je užival velik ugled, čeprav so ka-
toliški časniki kot negativnega ocenjevali njegov prestop v protestanti-
zem in poudarjali njegov samomor. Slovenec je 18. marca (št. 33) priobčil:
Njegova [Lavričeva] poštenost, njegovo veliko srce je bila prislovica
med nami. Kjer je bil on, tam je bil narod vzbujen. Kot odvetnik ni poznal
nobenega šarlatanizma, dostikrat je rajši stradal, nosil zakrpane čevlje, in
raztrgane hlače, nego da bi bil ubozega kmeta, ki je pri njem varnost svo-
jih pravic iskal, za nos vodil. To je istina. Katoliška duhovščina se njegove-
ga pokopa ni vdeležila. Niti privatno ne. To cerkvene postave prepovedu-
jejo. (Po Marušič 2016, 146)
O pogrebu je 10. marca poročala tudi Zgodnja Danica (št. 10, str. 80):
Pokop je bil v nedeljo popoldne iz tukajšnje luteranske cerkve, ker
Lavrič je bil odpadnik, prestopil je pred nekaterimi leti k protestantom.
Veljal je kot vodja liberalcev. Slovenec je poročal, da ni bilo na pogrebu no-
benega duhovnika, niti privatno. (Po Marušič 2016, 146)
V liberalnih časnikih protestantizem ni igral vloge, poudarjali so
njegove zasluge za slovenski narod. Tako npr. Slovenski narod z dne 9.
marca 1876 (št. 56):
37
zakoniti poti«. Lavrič je končal svojo objavo s pozdravom nemški skup-
nosti držav, »ker le ta edina zagotavlja našo narodnost« (Marušič 2016,
19–20). V svojem nadaljnjem delu je deloval ravno v tem smislu, dvigni-
ti Slovence z izobraževanjem, kulturno, politično in gospodarsko, da si
zagotovijo obstoj, četudi v »nemški zvezi«.
Lavrič se je prostovoljno poslovil od tega sveta 3. marca 1876. Pogreb
je bil v nedeljo, 5. marca, do pogreba pa je ležal v protestantski cerkvi.
Pogrebne slovesnosti je vodil goriški pastor Ernest Schroll, ki je imel
med obredom enourni govor. Pospremilo ga je 4.000 ljudi, med njimi
tudi Italijani in Nemci, predstavniki slovenskih društev, deželni gla-
var Franc Coronini, urednik Slovenskega naroda Josip Jurčič, urednik
Soče Viktor Dolenc, ki je tudi govoril ob odprtem grobu. Na pogrebu je
bil tudi predsednik katoliškega društva »Gorica«, kar naj bi mu nekate-
ri duhovniki zamerili. Karel Lavrič je užival velik ugled, čeprav so ka-
toliški časniki kot negativnega ocenjevali njegov prestop v protestanti-
zem in poudarjali njegov samomor. Slovenec je 18. marca (št. 33) priobčil:
Njegova [Lavričeva] poštenost, njegovo veliko srce je bila prislovica
med nami. Kjer je bil on, tam je bil narod vzbujen. Kot odvetnik ni poznal
nobenega šarlatanizma, dostikrat je rajši stradal, nosil zakrpane čevlje, in
raztrgane hlače, nego da bi bil ubozega kmeta, ki je pri njem varnost svo-
jih pravic iskal, za nos vodil. To je istina. Katoliška duhovščina se njegove-
ga pokopa ni vdeležila. Niti privatno ne. To cerkvene postave prepovedu-
jejo. (Po Marušič 2016, 146)
O pogrebu je 10. marca poročala tudi Zgodnja Danica (št. 10, str. 80):
Pokop je bil v nedeljo popoldne iz tukajšnje luteranske cerkve, ker
Lavrič je bil odpadnik, prestopil je pred nekaterimi leti k protestantom.
Veljal je kot vodja liberalcev. Slovenec je poročal, da ni bilo na pogrebu no-
benega duhovnika, niti privatno. (Po Marušič 2016, 146)
V liberalnih časnikih protestantizem ni igral vloge, poudarjali so
njegove zasluge za slovenski narod. Tako npr. Slovenski narod z dne 9.
marca 1876 (št. 56):
37
