Page 35 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 35
vincenc rajšp
Karel Lavrič
Najuglednejši Slovenec evangeličanske občine v Gorici je bil Karel
Lavrič (1818–1876), osrednja osebnost slovenskega političnega, kultur-
nega in izobraževalnega prebujanja ter življenja Slovencev na Goriškem
v dveh desetletjih do njegove smrti leta 1876. Ustanavljal in aktivno
sodeloval je v slovenskih čitalnicah, bil eden osrednjih organizator-
jev in govornikov na primorskih taborih, aktiven kot politik in posla-
nec v goriškem deželnem zboru v letih 1870–1876, agilen član in pred-
sednik političnega društva Soča. Nedvomno je bil edinstven tako kot
član v celoti nemško usmerjene protestantske skupnosti v Gorici ka-
kor tudi kot ena od osrednjih osebnosti slovenskega javnega življenja
na Goriškem.
Lavričevo osebnost in delo je odlično predstavil dr. Branko Marušič
v knjigi Doktor Karel Lavrič (1818–1876) in njegova doba (2016). Njegova
odlična predstavitev Lavriča je tudi pobuda za pričujoči prispevek ob
avtorjevi 80-letnici življenja.
Kaj več od tega, da je Karel Lavrič prestopil v protestantsko vero in
da je bil pokopan kot protestant v Gorici (odmevni pogreb je vodil tam-
kajšnji protestantski župnik Scholl), iz virov, ki sem jih uporabljal za ta
prispevek, žal ne zvemo. Žal mi niso dosegljiva poročila evangeličanske
cerkve (Jahresbericht) za leta Lavričevega življenja, razen letnika 1865.
V tem letniku še ni poimenskega poročila darovalcev za cerkev, števi-
lo članov skupnosti pa je podano po krajih. Tako je bil v krajih v današ-
nji Sloveniji v Kanalu eden, v Ajdovščini, kjer je takrat bival tudi Lavrič,
27, v Solkanu dva in v Tolminu dva. Lavriča ni na primer med daroval-
ci za evangeličansko šolo, za katero so zbrali 518 goldinarjev in 84 kraj-
carjev (Jahresbericht 1865, 15), od česar je družina Ritter darovala 389
goldinarjev.
Povod za prestop Karla Lavriča iz katoliške v protestantsko cerkev
naj bi bila načrtovana poroka s protestantko, hčerko tržaškega trgovca
Schimpfa. Branko Marušič n glede Lavričevega prestopa avaja pisanje
časopisa Glas z dne 9. maja leta 1873 (št. 19):
33
Karel Lavrič
Najuglednejši Slovenec evangeličanske občine v Gorici je bil Karel
Lavrič (1818–1876), osrednja osebnost slovenskega političnega, kultur-
nega in izobraževalnega prebujanja ter življenja Slovencev na Goriškem
v dveh desetletjih do njegove smrti leta 1876. Ustanavljal in aktivno
sodeloval je v slovenskih čitalnicah, bil eden osrednjih organizator-
jev in govornikov na primorskih taborih, aktiven kot politik in posla-
nec v goriškem deželnem zboru v letih 1870–1876, agilen član in pred-
sednik političnega društva Soča. Nedvomno je bil edinstven tako kot
član v celoti nemško usmerjene protestantske skupnosti v Gorici ka-
kor tudi kot ena od osrednjih osebnosti slovenskega javnega življenja
na Goriškem.
Lavričevo osebnost in delo je odlično predstavil dr. Branko Marušič
v knjigi Doktor Karel Lavrič (1818–1876) in njegova doba (2016). Njegova
odlična predstavitev Lavriča je tudi pobuda za pričujoči prispevek ob
avtorjevi 80-letnici življenja.
Kaj več od tega, da je Karel Lavrič prestopil v protestantsko vero in
da je bil pokopan kot protestant v Gorici (odmevni pogreb je vodil tam-
kajšnji protestantski župnik Scholl), iz virov, ki sem jih uporabljal za ta
prispevek, žal ne zvemo. Žal mi niso dosegljiva poročila evangeličanske
cerkve (Jahresbericht) za leta Lavričevega življenja, razen letnika 1865.
V tem letniku še ni poimenskega poročila darovalcev za cerkev, števi-
lo članov skupnosti pa je podano po krajih. Tako je bil v krajih v današ-
nji Sloveniji v Kanalu eden, v Ajdovščini, kjer je takrat bival tudi Lavrič,
27, v Solkanu dva in v Tolminu dva. Lavriča ni na primer med daroval-
ci za evangeličansko šolo, za katero so zbrali 518 goldinarjev in 84 kraj-
carjev (Jahresbericht 1865, 15), od česar je družina Ritter darovala 389
goldinarjev.
Povod za prestop Karla Lavriča iz katoliške v protestantsko cerkev
naj bi bila načrtovana poroka s protestantko, hčerko tržaškega trgovca
Schimpfa. Branko Marušič n glede Lavričevega prestopa avaja pisanje
časopisa Glas z dne 9. maja leta 1873 (št. 19):
33