Page 38 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 38
razprave, študije
ti Lavriču« (po Marušič 2016, 31). Lavričev protestantizem je bil namreč
še posebej na udaru ob državnozborskih volitvah 1873, ko ga je društvo
Soča kandidiralo za poslanca,
ki je moral, izzvan od nasprotnega tabora, zaradi svojega prestopa v pro-
testantizem, češ da ne more biti zastopnik vernih Slovencev v državnem
zboru, pojasnjevati svoj odnos do vere« (po Marušič 2016, 89).
Vendar zaradi tega, ker je bil protestant, proti njemu tudi niso bili vsi
duhovniki, kot nam kaže zapis časopisa Zgodnja Danica z dne 3. 1. 1873
(št. 1, str. 5–6) ob izvolitvi Lavriča za predsednika društva Soča:
Zmed slovenskih katoličanov, bivajočih na Goriškem, je pa brez vsake
dvombe toliko sposobnih mož, da ni nikakršna sila, da bo nekatoličan za-
stopal katoliške družnike. Da je gospod dr. Lavrič veliko storil za narod-
nost na Goriškem, to priznava vsak pošteno misleč rodoljub; da pa nima
tistega neomejenega zaupanja pri svoji delavnosti za narodno izobraže-
vanje, ktere je neogibno potrebno, da se namen doseže, more tudi vsak-
do priznati, kriv pa je temu le njegov prestop k drugoverstvu. (Po Maru-
šič 2016, 84)
Obenem pa je Danica pokarala tiste duhovnike, ki sodelujejo v dru-
štvu Soča, s sporočilom, naj Lavrič spozna svojo zmoto in se vrne v ka-
toliško vero (Marušič 2016, 85).
Že če sodimo po Karlu Lavriču, odpora do Nemcev na Goriškem
takrat ni bilo, saj je pri frankfurtskih volitvah agitiral, da bi Ilirija priš-
la v okvir nemške zveze. V članku, objavljenem v Laibacher Zeitung dne
27. aprila 1848 (št. 51, str. 323–24) pod naslovom Das Königreich Illyrien
und der deutsche Bund, je menil, da bi bila prihodnost Trsta v nemški
zvezi boljša, kot če bi bil vključen v neko obliko jugoslovanske zveze, za
katero bi bilo veliko dobrih pristanišč drugje ob Jadranu. Prihodnost je
le v tesni naslonitvi na Nemčijo, Trst pa bi bil lahko tudi pristanišče za
nemško vojno mornarico, povzema Marušič in sklepa, da se je Lavrič
morda prav v skrbi, da italijanski preporod na Primorskem ne bi dobil
prevladujočega vpliva, v omenjenem članku zavzemal za nemško zve-
zo, saj bo »nam Slovanom/Slovencem zagotovila narodnostni razvoj po
36
ti Lavriču« (po Marušič 2016, 31). Lavričev protestantizem je bil namreč
še posebej na udaru ob državnozborskih volitvah 1873, ko ga je društvo
Soča kandidiralo za poslanca,
ki je moral, izzvan od nasprotnega tabora, zaradi svojega prestopa v pro-
testantizem, češ da ne more biti zastopnik vernih Slovencev v državnem
zboru, pojasnjevati svoj odnos do vere« (po Marušič 2016, 89).
Vendar zaradi tega, ker je bil protestant, proti njemu tudi niso bili vsi
duhovniki, kot nam kaže zapis časopisa Zgodnja Danica z dne 3. 1. 1873
(št. 1, str. 5–6) ob izvolitvi Lavriča za predsednika društva Soča:
Zmed slovenskih katoličanov, bivajočih na Goriškem, je pa brez vsake
dvombe toliko sposobnih mož, da ni nikakršna sila, da bo nekatoličan za-
stopal katoliške družnike. Da je gospod dr. Lavrič veliko storil za narod-
nost na Goriškem, to priznava vsak pošteno misleč rodoljub; da pa nima
tistega neomejenega zaupanja pri svoji delavnosti za narodno izobraže-
vanje, ktere je neogibno potrebno, da se namen doseže, more tudi vsak-
do priznati, kriv pa je temu le njegov prestop k drugoverstvu. (Po Maru-
šič 2016, 84)
Obenem pa je Danica pokarala tiste duhovnike, ki sodelujejo v dru-
štvu Soča, s sporočilom, naj Lavrič spozna svojo zmoto in se vrne v ka-
toliško vero (Marušič 2016, 85).
Že če sodimo po Karlu Lavriču, odpora do Nemcev na Goriškem
takrat ni bilo, saj je pri frankfurtskih volitvah agitiral, da bi Ilirija priš-
la v okvir nemške zveze. V članku, objavljenem v Laibacher Zeitung dne
27. aprila 1848 (št. 51, str. 323–24) pod naslovom Das Königreich Illyrien
und der deutsche Bund, je menil, da bi bila prihodnost Trsta v nemški
zvezi boljša, kot če bi bil vključen v neko obliko jugoslovanske zveze, za
katero bi bilo veliko dobrih pristanišč drugje ob Jadranu. Prihodnost je
le v tesni naslonitvi na Nemčijo, Trst pa bi bil lahko tudi pristanišče za
nemško vojno mornarico, povzema Marušič in sklepa, da se je Lavrič
morda prav v skrbi, da italijanski preporod na Primorskem ne bi dobil
prevladujočega vpliva, v omenjenem članku zavzemal za nemško zve-
zo, saj bo »nam Slovanom/Slovencem zagotovila narodnostni razvoj po
36
