Page 40 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 40
razprave, študije
Tragična smrt doktorja Lavriča je vse ljubljanske narodne kroge silno
pretresla, kajti ta vrli mož je imel pri nas kakor tudi drugod po vsej sloven-
ski zemlji mnogo čestiteljev in celo njegovi politični nasprotniki mu nij-
so mogli odrekati spoštovanja. [...] odlikoval se je kakor svitlo solnce iz-
mej drugih slovenskih politikov po svojem blagem srci, po svojem kakor
zlato čistem značaji, po svojem navdušenji za vse dobro, blage in lepe ideje,
po svojem nesebičnem rodoljublji, po svoji ljubezni do slovenske mladine,
po svojem vedno doslednem in odločnem političnem delovanji in – kar ga
loči od vseh drugih slovenskih politikov – po svojem neumornem trudu,
da bi probudil in podučil priprost narod, našega kmeta ter da bi se mu od-
prle oči ter da bi spregledal ter spoznal svoje pravice in dolžnosti, svojo ko-
rist in svojo srečo. (Po Marušič 2016, 151)
Zgodovinski pogled goriških protestantov
Zgodovini so goriški protestanti dajali velik poudarek. Prevladovala
je ideja o veliki razširjenosti protestantizma na Goriškem v 16. stoletju,
veliko večji, kot je bila v resnici, poudarjali so nasilen pregon protestan-
tov. Pozitivno je prikazano plemstvo, ki je reformacijo podpiralo, nega-
tivno seveda katoliška cerkev in deželni knez, včasih ostreje poudarjeno,
drugič spet bolj blago, za krivce za dokončno iztrebljenje protestantiz-
ma pa so bili označeni jezuiti. Zgodovinsko predstavljanje je bilo tudi
pri njih strogo konfesionalno, brez preučevanja in upoštevanja širših
zgodovinskih razmer. Tako so na primer popolnoma pozabili na pravni
princip, ki je bil sprejet z augsburškim verskim mirom leta 1855 »Cuius
regio eius religio« ter »ius emigrandi«, ki so ga v celoti uveljavili tako
protestantski kot katoliški vladarji na svojih teritorijih države Svetega
rimskega cesarstva. Prav tako so pozabili, da je bil tolerančni patent ce-
sarja Joževa II. sprejet bistveno prej kot v nemških protestantskih drža-
vah, kjer se je to zgodilo pod vplivom Napoleona v začetku 19. stoletja.
Pozitivno pa je dejstvo, da so odpirali pogled v prelomno obdobje, ko je
versko vprašanje igralo izredno pomembno vlogo, tako kot jo je nena-
zadnje tudi v njihovem času. Prav tako je pomembno, da so ob svojih
38
Tragična smrt doktorja Lavriča je vse ljubljanske narodne kroge silno
pretresla, kajti ta vrli mož je imel pri nas kakor tudi drugod po vsej sloven-
ski zemlji mnogo čestiteljev in celo njegovi politični nasprotniki mu nij-
so mogli odrekati spoštovanja. [...] odlikoval se je kakor svitlo solnce iz-
mej drugih slovenskih politikov po svojem blagem srci, po svojem kakor
zlato čistem značaji, po svojem navdušenji za vse dobro, blage in lepe ideje,
po svojem nesebičnem rodoljublji, po svoji ljubezni do slovenske mladine,
po svojem vedno doslednem in odločnem političnem delovanji in – kar ga
loči od vseh drugih slovenskih politikov – po svojem neumornem trudu,
da bi probudil in podučil priprost narod, našega kmeta ter da bi se mu od-
prle oči ter da bi spregledal ter spoznal svoje pravice in dolžnosti, svojo ko-
rist in svojo srečo. (Po Marušič 2016, 151)
Zgodovinski pogled goriških protestantov
Zgodovini so goriški protestanti dajali velik poudarek. Prevladovala
je ideja o veliki razširjenosti protestantizma na Goriškem v 16. stoletju,
veliko večji, kot je bila v resnici, poudarjali so nasilen pregon protestan-
tov. Pozitivno je prikazano plemstvo, ki je reformacijo podpiralo, nega-
tivno seveda katoliška cerkev in deželni knez, včasih ostreje poudarjeno,
drugič spet bolj blago, za krivce za dokončno iztrebljenje protestantiz-
ma pa so bili označeni jezuiti. Zgodovinsko predstavljanje je bilo tudi
pri njih strogo konfesionalno, brez preučevanja in upoštevanja širših
zgodovinskih razmer. Tako so na primer popolnoma pozabili na pravni
princip, ki je bil sprejet z augsburškim verskim mirom leta 1855 »Cuius
regio eius religio« ter »ius emigrandi«, ki so ga v celoti uveljavili tako
protestantski kot katoliški vladarji na svojih teritorijih države Svetega
rimskega cesarstva. Prav tako so pozabili, da je bil tolerančni patent ce-
sarja Joževa II. sprejet bistveno prej kot v nemških protestantskih drža-
vah, kjer se je to zgodilo pod vplivom Napoleona v začetku 19. stoletja.
Pozitivno pa je dejstvo, da so odpirali pogled v prelomno obdobje, ko je
versko vprašanje igralo izredno pomembno vlogo, tako kot jo je nena-
zadnje tudi v njihovem času. Prav tako je pomembno, da so ob svojih
38
