Page 42 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 42
razprave, študije
mom tako temeljito počistili, da o mladih evangeljskih skupnostih ni os-
talo sledu in je evangeljska pridiga za dve stoletji utihnila. Posebno pri
slovenskem ljudstvu (Volksstamm), ki se je z velikim navdušenjem loti-
lo reformacijskega dela, se je popolnoma izgubil spomin na tudi za nje-
gov jezik in literaturo pospešujoče versko gibanje.
Zaključek
Protestantska vera augsburške in helvetske smeri je na Goriškem za-
živela v tridesetih letih 19. stoletja. Njen začetnik je Johann Christoph
Ritter von Záhony, ki je prišel iz Franfurta na Majni kot trgovec v Trst,
kupil sladkorno tovarno v Gorici leta 1819, industrijsko dejavnost pa sta
zelo širila njegova sinova. Organiziral je protestantska bogoslužja, nje-
gova sinova pa sta organizirala in dosegla organizacijsko samostojnost
cerkvene občine. Prav tako sta prevzela glavno odgovornost za gradnjo
cerkve in župnišča. Družina Ritter je bila tudi pomemben financer grad-
nje cerkve kakor tudi vzdrževanja cerkvene občine.
Člani cerkve so bili večinoma Nemci, vodilni uslužbenci v Ritterjevih
tovarnah, nato pa še vojaki, število vernikov se je povečalo tudi z grad-
njo Bohinjske železnice.
Verska skupnost je bila nemška tako po jeziku, po članih in tudi pri-
digarji in župniki ter učitelji so bili Nemci, bodisi iz nemških dežel ali
Nemci iz območja Monarhije. Nemško podporno društvo Gustav-Adolf-
Stiftung je bilo pomemben financer tako same verske skupnosti kakor
tudi gradnje cerkve in šole.
Kljub tej nemškosti protestanov na Goriškem ni bilo odprtih kon-
fliktov s slovensko stranjo, saj se tukaj niso čutili na nacionalnem bra-
niku nemštva kot na primer protestantje na Štajerskem.
Goriška protestantska skupnost je doživela hud udarec s prvo svetov-
no vojno, saj ji po prvi svetovni vojni in italijanski priključitvi Goriške
ni bilo več mogoče organizirati stare skupnosti. Cerkev je prešla v po-
sest metodistov, kot je še danes.
40
mom tako temeljito počistili, da o mladih evangeljskih skupnostih ni os-
talo sledu in je evangeljska pridiga za dve stoletji utihnila. Posebno pri
slovenskem ljudstvu (Volksstamm), ki se je z velikim navdušenjem loti-
lo reformacijskega dela, se je popolnoma izgubil spomin na tudi za nje-
gov jezik in literaturo pospešujoče versko gibanje.
Zaključek
Protestantska vera augsburške in helvetske smeri je na Goriškem za-
živela v tridesetih letih 19. stoletja. Njen začetnik je Johann Christoph
Ritter von Záhony, ki je prišel iz Franfurta na Majni kot trgovec v Trst,
kupil sladkorno tovarno v Gorici leta 1819, industrijsko dejavnost pa sta
zelo širila njegova sinova. Organiziral je protestantska bogoslužja, nje-
gova sinova pa sta organizirala in dosegla organizacijsko samostojnost
cerkvene občine. Prav tako sta prevzela glavno odgovornost za gradnjo
cerkve in župnišča. Družina Ritter je bila tudi pomemben financer grad-
nje cerkve kakor tudi vzdrževanja cerkvene občine.
Člani cerkve so bili večinoma Nemci, vodilni uslužbenci v Ritterjevih
tovarnah, nato pa še vojaki, število vernikov se je povečalo tudi z grad-
njo Bohinjske železnice.
Verska skupnost je bila nemška tako po jeziku, po članih in tudi pri-
digarji in župniki ter učitelji so bili Nemci, bodisi iz nemških dežel ali
Nemci iz območja Monarhije. Nemško podporno društvo Gustav-Adolf-
Stiftung je bilo pomemben financer tako same verske skupnosti kakor
tudi gradnje cerkve in šole.
Kljub tej nemškosti protestanov na Goriškem ni bilo odprtih kon-
fliktov s slovensko stranjo, saj se tukaj niso čutili na nacionalnem bra-
niku nemštva kot na primer protestantje na Štajerskem.
Goriška protestantska skupnost je doživela hud udarec s prvo svetov-
no vojno, saj ji po prvi svetovni vojni in italijanski priključitvi Goriške
ni bilo več mogoče organizirati stare skupnosti. Cerkev je prešla v po-
sest metodistov, kot je še danes.
40
