Page 41 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 41
vincenc rajšp
razpravah objavili tudi številne dokumente, ki olajšujejo nadaljnje pre-
učevanje. Zgled za to je obsežen dokumentiran prikaz, ki ga je pripravil
župnik goriške evangeličanske cerkve Wilhelm Schmidt. Na nas pa je,
kako sprejemamo njihove ocene, ki so skladne s takratnimi protestant-
skimi pogledi na reformacijo.
Wilhelm Andreas Schmidt (rojen 11. oktobra 1865 kot ogrski drža-
vljan na Dunaju, umrl 14. avgusta 1913 v Gorici) je bil od leta 1891 pa do
smrti župnik evangeličanske občine v Gorici, od leta 1906 je vodil tudi
seniorat v Trstu. Leta 1908 je v osrednji reviji za zgodovino protestantiz-
ma na Avstro-Ogrskem Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des
Protestantismus in Österreich (JggPÖ) objavil obširno razpravo o proti-
reformaciji na Goriškem in v Gradiški (Schmidt 1908).
Zgodovina protestantizma na Goriškem, ki je v naslednjih desetletjih
vplivala na protestantski pogled v preteklost, pa je bila podana že v knji-
gi o gradnji in posvetitvi protestantske cerkve v Gorici (Die Erbauung
[…]) iz leta 1865. V zgodovinski predstavitvi je poudarjeno, da je na
Goriškem vera, ki se je začela v Nemčiji, preko sosednjih dežel Koroške
in Kranjske, ki sta se zgodaj pridružili reformacijskemu gibanju 16. sto-
letja in katerih prebivalci so prizadevno (mit Eifer) brali Biblijo ter refor-
macijske spise, našla izpovedovalce v Tolminu, Kanalu, Čedadu, Vidmu,
Vipavi, Gorici ter drugih krajih. Sicer pa se je predvsem plemstvo prik-
ljučilo reformaciji in podpiralo pridiganje božje besede. Nekateri ple-
miči so tako kot v drugih pokrajinah tajno vzdrževali protestantske
učitelje. Med njimi najdemo tudi slavnega Primoža Trubarja. Njegovo
posvetitev v duhovnika je postavil že v leto 1527, torej bil bi bil posvečen
že z devetnajstimi leti; zaradi javnega zavzemanja za reformacijo je mo-
ral bežati v Nemčijo (nach Deutschland) (Die Erbauung 1865, 6). Na po-
vezanost z Goriško kaže oznaka »Expredicante di Rubbia«. V času nad-
vojvode Karla, piše, so ostale v veri stanovitne tri plemiške družine in so
zapustile domovino (Vaterland) (Erbauung 1865, 6). Z vso ostrino pa je
nastopil proti protestantom nadvojvoda Ferdinand, ki je 13. septembra
1598 izdal ukaz o izgonu vseh predikantov iz njegovih dežel. Ta ukaz je
veljal tudi za Gorško in je bil obnovljen 12. novembra 1599. (Erbauung
1865, 7) Končno so leta 1615 v Gorico prišli jezuiti, ki so s protestantiz-
39
razpravah objavili tudi številne dokumente, ki olajšujejo nadaljnje pre-
učevanje. Zgled za to je obsežen dokumentiran prikaz, ki ga je pripravil
župnik goriške evangeličanske cerkve Wilhelm Schmidt. Na nas pa je,
kako sprejemamo njihove ocene, ki so skladne s takratnimi protestant-
skimi pogledi na reformacijo.
Wilhelm Andreas Schmidt (rojen 11. oktobra 1865 kot ogrski drža-
vljan na Dunaju, umrl 14. avgusta 1913 v Gorici) je bil od leta 1891 pa do
smrti župnik evangeličanske občine v Gorici, od leta 1906 je vodil tudi
seniorat v Trstu. Leta 1908 je v osrednji reviji za zgodovino protestantiz-
ma na Avstro-Ogrskem Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des
Protestantismus in Österreich (JggPÖ) objavil obširno razpravo o proti-
reformaciji na Goriškem in v Gradiški (Schmidt 1908).
Zgodovina protestantizma na Goriškem, ki je v naslednjih desetletjih
vplivala na protestantski pogled v preteklost, pa je bila podana že v knji-
gi o gradnji in posvetitvi protestantske cerkve v Gorici (Die Erbauung
[…]) iz leta 1865. V zgodovinski predstavitvi je poudarjeno, da je na
Goriškem vera, ki se je začela v Nemčiji, preko sosednjih dežel Koroške
in Kranjske, ki sta se zgodaj pridružili reformacijskemu gibanju 16. sto-
letja in katerih prebivalci so prizadevno (mit Eifer) brali Biblijo ter refor-
macijske spise, našla izpovedovalce v Tolminu, Kanalu, Čedadu, Vidmu,
Vipavi, Gorici ter drugih krajih. Sicer pa se je predvsem plemstvo prik-
ljučilo reformaciji in podpiralo pridiganje božje besede. Nekateri ple-
miči so tako kot v drugih pokrajinah tajno vzdrževali protestantske
učitelje. Med njimi najdemo tudi slavnega Primoža Trubarja. Njegovo
posvetitev v duhovnika je postavil že v leto 1527, torej bil bi bil posvečen
že z devetnajstimi leti; zaradi javnega zavzemanja za reformacijo je mo-
ral bežati v Nemčijo (nach Deutschland) (Die Erbauung 1865, 6). Na po-
vezanost z Goriško kaže oznaka »Expredicante di Rubbia«. V času nad-
vojvode Karla, piše, so ostale v veri stanovitne tri plemiške družine in so
zapustile domovino (Vaterland) (Erbauung 1865, 6). Z vso ostrino pa je
nastopil proti protestantom nadvojvoda Ferdinand, ki je 13. septembra
1598 izdal ukaz o izgonu vseh predikantov iz njegovih dežel. Ta ukaz je
veljal tudi za Gorško in je bil obnovljen 12. novembra 1599. (Erbauung
1865, 7) Končno so leta 1615 v Gorico prišli jezuiti, ki so s protestantiz-
39
