Page 45 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 45
Tanja Žigon
PRAZNOVANJE 400-LETNICE REFORMACIJE
V LJUBLJANI LETA 1917 V LUČI ARHIVSKIH
VIROV TER SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA
TISKA1
Reformacija, ki je bila »v svojem izhodišču ekskluzivno religiozen
dogodek, je […] od sredine dvajsetih let 16. stoletja zadobila izrazite
družbene in politične razsežnosti« (Jerše 2009a, 14–15), ki so močno
zaznamovale življenje v notranjeavstrijskih deželah. Reformacija in pro-
testantizem danes »nesporno veljata za konstitutivna elementa sloven-
skega zgodovinskega spomina« (Jerše 2009a, 17) ter ju lahko umestimo
med slovenske kraje spomina2, torej med tiste »materialne oz. nemate-
rialne simbolne figure, ki določajo nacionalno pomnjenje« (Jerše 2017,
256). V enem prvih poskusov smiselnega izbora slovenskih krajev spo-
mina je tako v skupini dediščine, tradicije in identitete še posebej pou-
darjen pomen reformacijskega gibanja, med markantnimi zgodovinski-
mi osebnostmi pa je na prvem mestu »slovenski Luther«3, Primož Trubar
(1508–1586) (Jerše 2017, 258).
1 Prispevek je nastal v sklopu raziskovalnega programa Medkulturne literarnoved-
ne študije št. P6-0265, ki ga sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije iz državnega proračuna.
2 Pojem je v sklopu diskurza o kulturi spominjanja v raziskovanje vpeljal francoski
zgodovinar Pierre Nora, ki je med letoma 1984 in 1986 izdal tri obsežne zbirke
esejev z naslovom Les Lieux de mémoire. Avtorji esejev se v svojih razpravah po-
svečajo predvsem različnim elementom in vidikom francoskega nacionalnega
spominjanja.
3 O Trubarjevem delu in življenju je v zadnjem času izšlo precej poglobljenih študij
(Jerše 2009; Sönke et al. 2011; Kerševan 2006; Kerševan 2013, 155–165; Vinkler 2014
in 2016).
43
PRAZNOVANJE 400-LETNICE REFORMACIJE
V LJUBLJANI LETA 1917 V LUČI ARHIVSKIH
VIROV TER SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA
TISKA1
Reformacija, ki je bila »v svojem izhodišču ekskluzivno religiozen
dogodek, je […] od sredine dvajsetih let 16. stoletja zadobila izrazite
družbene in politične razsežnosti« (Jerše 2009a, 14–15), ki so močno
zaznamovale življenje v notranjeavstrijskih deželah. Reformacija in pro-
testantizem danes »nesporno veljata za konstitutivna elementa sloven-
skega zgodovinskega spomina« (Jerše 2009a, 17) ter ju lahko umestimo
med slovenske kraje spomina2, torej med tiste »materialne oz. nemate-
rialne simbolne figure, ki določajo nacionalno pomnjenje« (Jerše 2017,
256). V enem prvih poskusov smiselnega izbora slovenskih krajev spo-
mina je tako v skupini dediščine, tradicije in identitete še posebej pou-
darjen pomen reformacijskega gibanja, med markantnimi zgodovinski-
mi osebnostmi pa je na prvem mestu »slovenski Luther«3, Primož Trubar
(1508–1586) (Jerše 2017, 258).
1 Prispevek je nastal v sklopu raziskovalnega programa Medkulturne literarnoved-
ne študije št. P6-0265, ki ga sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije iz državnega proračuna.
2 Pojem je v sklopu diskurza o kulturi spominjanja v raziskovanje vpeljal francoski
zgodovinar Pierre Nora, ki je med letoma 1984 in 1986 izdal tri obsežne zbirke
esejev z naslovom Les Lieux de mémoire. Avtorji esejev se v svojih razpravah po-
svečajo predvsem različnim elementom in vidikom francoskega nacionalnega
spominjanja.
3 O Trubarjevem delu in življenju je v zadnjem času izšlo precej poglobljenih študij
(Jerše 2009; Sönke et al. 2011; Kerševan 2006; Kerševan 2013, 155–165; Vinkler 2014
in 2016).
43
