Page 65 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 65
karl w. schwarz
Dva reformatorja iz habsburških dežel
Iz habsburških dežel pa ni izhajal le Slovenec Primož Trubar (1508–
1586), ampak tudi mnogo mlajši Hrvat Matija Vlačić (1520–1575), bolj
poznan kot Matthias Flacius Illyricus, rojen v Labinu/Alboni v Istri (Ilić
2014; Sakrausky [1970] 1981). Bil je Luthrov učenec, ki je po reformator-
jevi smrti leta 1546 vodil teološko šolo gnesioluteranov v zagrizenem te-
ološkem spopadu s Philippom Melanchthonom (1497–1560) in filipisti.
»Flacijanski spori« naj bi do temeljev pretresli wittenberško reformaci-
jo. Vlačić pa ni bil pomemben le zaradi boja za ohranjanje čistosti lute-
ranskega nauka. Bil je prvi zagovornik verbalne inspiracije Biblije in za-
služen za zbirko zgodovinskih spisov Magdeburger Centurien; kot tak
je bil utemeljitelj evangeličanskega cerkvenega zgodovinopisja in znan-
stvene hermenevtike. Kot historiograf je bil v tesnih stikih z dunajsko
dvorno biblioteko, posebej s Casparjem Niedbruckom (1525–1557), ki mu
je pogosto dobavljal rokopise za Magdeburške centurije (Ilić 2016). Vlačić
se je večkrat mudil v Notranji Avstriji, v Ljubljani in na Koroškem; leta
1562 je pripravil osnutek načrta, kako bi celovški Colegium sapientiae
et pietatis (Kolegij modrosti in pobožnosti) dogradili v »pol univerzo«,
Semiacademiolo (Baum 1991; Leeb 2009, 268). Ta projekt naj bi utrdil re-
formacijo v Notranji Avstriji in za to izkoristil stičišče nemškega, slo-
vansko-ilirskega in italijanskega kulturnega prostora. Flacijanski spori
so sicer odmevali tudi v Notranji Avstriji in so celo obremenili življenje
luteranske občine v Ljubljani (Sakrausky [1968] 1981).
Še o Primožu Trubarju.5 Rojen je bil v vasi Raščica v župniji Škocjan
pri Turjaku kot Primož Malnar; med letoma 1520 in 1526 je prevzel dru-
žinsko ime Trubar po materi in ga v nemškem okolju pisal kot Truber
(Golec 2011). Izobraževal se je v mestni latinski šoli na Reki in v šoli pri
sv. Petru v Salzburgu, kjer je kot opat deloval Luthrov učitelj in men-
tor Johannes Staupitz (1469–1524); dejansko pa se je teološko izobra-
zil pravzaprav na škofovskem dvoru v Trstu. Tam je bil kot škof po-
5 Naj spomnim, da lahko o njem danes beremo tudi v tako različnih publikaci-
jah, kot so revija Lutheran Quarterly (Ilić 2008), veliki leksikon o reformatorjih
(Schindling 2014, 247–52) ali zbornik, ki je izšel v Moskvi (Schindling 2016).
63
Dva reformatorja iz habsburških dežel
Iz habsburških dežel pa ni izhajal le Slovenec Primož Trubar (1508–
1586), ampak tudi mnogo mlajši Hrvat Matija Vlačić (1520–1575), bolj
poznan kot Matthias Flacius Illyricus, rojen v Labinu/Alboni v Istri (Ilić
2014; Sakrausky [1970] 1981). Bil je Luthrov učenec, ki je po reformator-
jevi smrti leta 1546 vodil teološko šolo gnesioluteranov v zagrizenem te-
ološkem spopadu s Philippom Melanchthonom (1497–1560) in filipisti.
»Flacijanski spori« naj bi do temeljev pretresli wittenberško reformaci-
jo. Vlačić pa ni bil pomemben le zaradi boja za ohranjanje čistosti lute-
ranskega nauka. Bil je prvi zagovornik verbalne inspiracije Biblije in za-
služen za zbirko zgodovinskih spisov Magdeburger Centurien; kot tak
je bil utemeljitelj evangeličanskega cerkvenega zgodovinopisja in znan-
stvene hermenevtike. Kot historiograf je bil v tesnih stikih z dunajsko
dvorno biblioteko, posebej s Casparjem Niedbruckom (1525–1557), ki mu
je pogosto dobavljal rokopise za Magdeburške centurije (Ilić 2016). Vlačić
se je večkrat mudil v Notranji Avstriji, v Ljubljani in na Koroškem; leta
1562 je pripravil osnutek načrta, kako bi celovški Colegium sapientiae
et pietatis (Kolegij modrosti in pobožnosti) dogradili v »pol univerzo«,
Semiacademiolo (Baum 1991; Leeb 2009, 268). Ta projekt naj bi utrdil re-
formacijo v Notranji Avstriji in za to izkoristil stičišče nemškega, slo-
vansko-ilirskega in italijanskega kulturnega prostora. Flacijanski spori
so sicer odmevali tudi v Notranji Avstriji in so celo obremenili življenje
luteranske občine v Ljubljani (Sakrausky [1968] 1981).
Še o Primožu Trubarju.5 Rojen je bil v vasi Raščica v župniji Škocjan
pri Turjaku kot Primož Malnar; med letoma 1520 in 1526 je prevzel dru-
žinsko ime Trubar po materi in ga v nemškem okolju pisal kot Truber
(Golec 2011). Izobraževal se je v mestni latinski šoli na Reki in v šoli pri
sv. Petru v Salzburgu, kjer je kot opat deloval Luthrov učitelj in men-
tor Johannes Staupitz (1469–1524); dejansko pa se je teološko izobra-
zil pravzaprav na škofovskem dvoru v Trstu. Tam je bil kot škof po-
5 Naj spomnim, da lahko o njem danes beremo tudi v tako različnih publikaci-
jah, kot so revija Lutheran Quarterly (Ilić 2008), veliki leksikon o reformatorjih
(Schindling 2014, 247–52) ali zbornik, ki je izšel v Moskvi (Schindling 2016).
63
