Page 70 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 70
razprave, študije
škimi. Zaustavila pa ga je še druga teološka težava. Vergerij, s katerim
se je leta 1557 sprl in razšel, ga je pri württemberškem vojvodu zatožil,
da so v njegovih knjigah velike zmote in heretične cvinglijanske izjave.8
Vojvoda Krištof je tiskanje tega dela zato nemudoma zaustavil. Trubar
se je obrnil na Hansa Ungnada s prošnjo za pomoč in posredovanje. Ta
mu je svetoval, naj pošlje svoja dotedanja dela na Dunaj takratnemu nad-
vojvodu in češkemu kralju Maksimilijanu s prošnjo za teološko presojo.
Vse, kar je poslal na Dunaj, je dal Trubar natisniti kot: Register und su-
mmarischer Innhalt, aller der Windischen Bücher, die von Primo Trubero,
biß auff dieß 1561 Jar in Truck geben seind. Und jetztundt zum anderen, in
der Crobatischen Sprach mit Zweyerley Crobatischen Geschrifften, nämli-
ch mit Glagola und Cirulitza, werden getruckt […] Getruckt zu Tübingen
bey Ulrich Morharts Wittib 1561. [Register in sumarična vsebina vseh slo-
venskih knjig, ki jih je Primož Trubar dal natisniti do leta 1561. Zdaj pa
tudi v hrvaškem jeziku, z dvema hrvaškima pisavama, namreč z glago-
lico in cirilico (…), natisnjeno v Tübingenu 1561]Ta register velja za za-
četek pisanja slovenske literarne zgodovine. Presoja poslanih spisov je
bila opravljena zelo hitro: cenzor Hrvat Peter Skalić (1534–1575) je potr-
dil pravovernost vseh publikacij, kritiziral pa je prevode, izbrano orto-
grafijo in samo izbiro jezika (Katičić 2007), kar je Trubarja precej raz-
jezilo. Vsekakor pa je lahko zdaj, v drugi polovici leta 1561, hitro izšlo
Pismo Rimljanom in bilo poslano v Ljubljano.
»Biblijski zavod« v Urachu – in Hans Ungnad von Sonnegk
Na tem mestu moram zdaj vstaviti poglavje o še enem pobudni-
ku in podporniku južnoslovanskega prevajanja Biblije, nekdanjem šta-
jerskem deželnem glavarju Hansu Ungnadu Ženeškem (Zimmermann
1981). Ta je imel bogate izkušnje iz vojne z Osmani že kot deželni glavar,
vicedom celjske grofije in nadzornik Varaždina, a tudi kot vojskovodja
8 Eva Hüttl-Hubert (2003, 94–96) opozarja na Vergerijev spis A gl‘ Inquisitori che
sono per l´Italia. Del Catalogo di libri eretici, stampato in Roma nell´Anno presente
M. D. LIX., ki poizkuša pri papeški inkviziciji Trubarja očrniti kot heretika.
68
škimi. Zaustavila pa ga je še druga teološka težava. Vergerij, s katerim
se je leta 1557 sprl in razšel, ga je pri württemberškem vojvodu zatožil,
da so v njegovih knjigah velike zmote in heretične cvinglijanske izjave.8
Vojvoda Krištof je tiskanje tega dela zato nemudoma zaustavil. Trubar
se je obrnil na Hansa Ungnada s prošnjo za pomoč in posredovanje. Ta
mu je svetoval, naj pošlje svoja dotedanja dela na Dunaj takratnemu nad-
vojvodu in češkemu kralju Maksimilijanu s prošnjo za teološko presojo.
Vse, kar je poslal na Dunaj, je dal Trubar natisniti kot: Register und su-
mmarischer Innhalt, aller der Windischen Bücher, die von Primo Trubero,
biß auff dieß 1561 Jar in Truck geben seind. Und jetztundt zum anderen, in
der Crobatischen Sprach mit Zweyerley Crobatischen Geschrifften, nämli-
ch mit Glagola und Cirulitza, werden getruckt […] Getruckt zu Tübingen
bey Ulrich Morharts Wittib 1561. [Register in sumarična vsebina vseh slo-
venskih knjig, ki jih je Primož Trubar dal natisniti do leta 1561. Zdaj pa
tudi v hrvaškem jeziku, z dvema hrvaškima pisavama, namreč z glago-
lico in cirilico (…), natisnjeno v Tübingenu 1561]Ta register velja za za-
četek pisanja slovenske literarne zgodovine. Presoja poslanih spisov je
bila opravljena zelo hitro: cenzor Hrvat Peter Skalić (1534–1575) je potr-
dil pravovernost vseh publikacij, kritiziral pa je prevode, izbrano orto-
grafijo in samo izbiro jezika (Katičić 2007), kar je Trubarja precej raz-
jezilo. Vsekakor pa je lahko zdaj, v drugi polovici leta 1561, hitro izšlo
Pismo Rimljanom in bilo poslano v Ljubljano.
»Biblijski zavod« v Urachu – in Hans Ungnad von Sonnegk
Na tem mestu moram zdaj vstaviti poglavje o še enem pobudni-
ku in podporniku južnoslovanskega prevajanja Biblije, nekdanjem šta-
jerskem deželnem glavarju Hansu Ungnadu Ženeškem (Zimmermann
1981). Ta je imel bogate izkušnje iz vojne z Osmani že kot deželni glavar,
vicedom celjske grofije in nadzornik Varaždina, a tudi kot vojskovodja
8 Eva Hüttl-Hubert (2003, 94–96) opozarja na Vergerijev spis A gl‘ Inquisitori che
sono per l´Italia. Del Catalogo di libri eretici, stampato in Roma nell´Anno presente
M. D. LIX., ki poizkuša pri papeški inkviziciji Trubarja očrniti kot heretika.
68
