Page 67 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 67
karl w. schwarz
Dietrichu (1506–1549), glavnemu župniki cerkve sv Sebalda v Nürnbergu.
Ta je prav takrat izdal Agend-Büchlein für die Pfarr-Herren auff dem
Land [Agenda za župnike na deželi] (Nürnberg 1543), tako rekoč prvo in
izčrpno oporo za »staroverske« duhovnike, ki so se pridružili reforma-
ciji. Trubar jo je zelo natančno preučil in sadove tega branja lahko naj-
demo že v njegovem Katekizmu 1550.
Verska razsežnost Trubarjevega dela je bila v predvojni in povojni
Jugoslaviji večkrat prezrta, ker je bila tuja modernemu mišljenju ali pa je
skozi nacionalno obarvana očala ni bilo mogoče prepoznati (Jerše 2013).
Postal je zelo popularen kot ustvarjalec slovenskega knjižnega jezika in
»oče slovenske književnosti«. Na tem mestu naj opozorim, da njegov
portret krasi slovenske eurokovance in da dan reformacije, 31. oktober,
v Sloveniji velja za državni praznik, čeprav je evangeličansko-luteran-
ska cerkev številčno čisto majhna in ima svoje težišče v Prekmurju, ki
je bilo šele leta 1919 oddeljeno od Madžarske in priključeno Kraljevini
Jugoslaviji.
Visoko vrednotenje in spoštovanje reformatorske tradicije je pripi-
sati dejstvu, da so prve slovenske knjige identične z reformatorskimi ti-
ski. Gre za Trubarjev luteranski slovenski katekizem Catechismus In
der Windischen Sprach iz leta 1550. Zvezanega skupaj z Abecednikom in
malim katekizmom v slovenskem jeziku iz istega leta ter drugo verzijo
Abecednika (Abecedarium. Ene Buqvice 1555) imamo na Dunaju in kot
unikat sodi med največje dragocenosti Avstrijske nacionalne bibliote-
ke. Okoliščine, v katerih so ti dragulji prišli v Palatina viennensis, so na-
tančno raziskane in predstavljene (Hüttle-Hubert 2008) ter dokazujejo
pomen te biblioteke za preučevanje slovenske reformacije. Njena zbirka
35 izvirnih tiskov južnoslovanske reformacije je druga največja na sve-
tu. Tako je razumljivo, da so sodelavci dvorne biblioteke postali specia-
listi za reformacijsko literaturo južnih Slovanov, posebej še za Primoža
Trubarja: poleg že omenjenih Kopitarja in Kostrenčića še Franc Miklošič
(1813–1891), Ivan Prijatelj (1875–1937), France Kidrič (1880–1950) in nazad-
nje Eva Hüttl-Hubert.6
6 O tem pričajo starejša dela (Prijatelj 1908; Kidrič 1919) in novejše študije (Hüttle-
Hubert 1998; 2003).
65
Dietrichu (1506–1549), glavnemu župniki cerkve sv Sebalda v Nürnbergu.
Ta je prav takrat izdal Agend-Büchlein für die Pfarr-Herren auff dem
Land [Agenda za župnike na deželi] (Nürnberg 1543), tako rekoč prvo in
izčrpno oporo za »staroverske« duhovnike, ki so se pridružili reforma-
ciji. Trubar jo je zelo natančno preučil in sadove tega branja lahko naj-
demo že v njegovem Katekizmu 1550.
Verska razsežnost Trubarjevega dela je bila v predvojni in povojni
Jugoslaviji večkrat prezrta, ker je bila tuja modernemu mišljenju ali pa je
skozi nacionalno obarvana očala ni bilo mogoče prepoznati (Jerše 2013).
Postal je zelo popularen kot ustvarjalec slovenskega knjižnega jezika in
»oče slovenske književnosti«. Na tem mestu naj opozorim, da njegov
portret krasi slovenske eurokovance in da dan reformacije, 31. oktober,
v Sloveniji velja za državni praznik, čeprav je evangeličansko-luteran-
ska cerkev številčno čisto majhna in ima svoje težišče v Prekmurju, ki
je bilo šele leta 1919 oddeljeno od Madžarske in priključeno Kraljevini
Jugoslaviji.
Visoko vrednotenje in spoštovanje reformatorske tradicije je pripi-
sati dejstvu, da so prve slovenske knjige identične z reformatorskimi ti-
ski. Gre za Trubarjev luteranski slovenski katekizem Catechismus In
der Windischen Sprach iz leta 1550. Zvezanega skupaj z Abecednikom in
malim katekizmom v slovenskem jeziku iz istega leta ter drugo verzijo
Abecednika (Abecedarium. Ene Buqvice 1555) imamo na Dunaju in kot
unikat sodi med največje dragocenosti Avstrijske nacionalne bibliote-
ke. Okoliščine, v katerih so ti dragulji prišli v Palatina viennensis, so na-
tančno raziskane in predstavljene (Hüttle-Hubert 2008) ter dokazujejo
pomen te biblioteke za preučevanje slovenske reformacije. Njena zbirka
35 izvirnih tiskov južnoslovanske reformacije je druga največja na sve-
tu. Tako je razumljivo, da so sodelavci dvorne biblioteke postali specia-
listi za reformacijsko literaturo južnih Slovanov, posebej še za Primoža
Trubarja: poleg že omenjenih Kopitarja in Kostrenčića še Franc Miklošič
(1813–1891), Ivan Prijatelj (1875–1937), France Kidrič (1880–1950) in nazad-
nje Eva Hüttl-Hubert.6
6 O tem pričajo starejša dela (Prijatelj 1908; Kidrič 1919) in novejše študije (Hüttle-
Hubert 1998; 2003).
65
