Page 96 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 96
razprave, študije
VI. O Kristusu Odrešeniku in o opravičenju skozi vero vanj.
Šesta glavna točka krščanskega nauka pri nas je polna in živa vera v
Gospoda Jezusa Kristusa in v opravičenje po tej veri. Kajti nadvse gotovo
je, da po padcu v raju nihče od ljudi ne more priti k miru z Bogom ter biti
osvobojen iz suženjstva grehu, smrti, hudiču in pogubljenju, razen po pos-
redniku med Bogom in ljudmi, Jezusu Kristusu, ki je zavoljo svoje žrtvene
smrti, sam svet in nedolžen, plačal vse naše dolge, s svojo krvjo umil našo
umazanost, s svojo smrtjo premagal našo smrt in nas more obdarovati s
pravičnostjo in življenjem, kajti od Boga je storjen v modrost, pravičnost,
posvečenje in odkupitev (1 Kor 1,30).
[...]
5. O zakladu opravičenja in odrešitve, živi in opravičujoči veri v Kris-
tusa na podlagi Pisma verujemo, da noben človek po lastni volji z lastnim
telesom in krvjo ne more prejeti ter dobiti opravičenja ...
VII. O dobrih delih in krščanskem odrešenju
Verujemo tudi, da so ljudje po veri v Kristusa Jezusa opravičeni zas-
tonj, po milosti Božji, brez vseh lastnih del, in tako Bogu ljubi; morajo
pa nato pridno vršiti dobra, od Gospoda Boga zapovedana dela ter vsak-
do po svojem stanu, redu, starosti in poklicu z njimi dobro služiti Bogu
(1 Kol 1,10), kot pritiče evangeliju (Fil 1,27). Kajti tako je apostolom naro-
čil Gospud: »Učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Mt
28,20) (Říčan 1951, 136–37, 141)
Jan Avgusta je skušal Luthrov preboj o opravičenju zgolj po milosti
in veri kar najbolj zasidrati tudi med svoje verske sobrate. To je pogos-
to počel ne brez bodice proti duhovnikom utrakvistične cerkve, ki da
skrivajo to glavno evangelijsko dobro novico in temelj vere, menda po-
gosto celo iz nečastnih pridobitnih razlogov. Avgusti je pri prizadeva-
nju teologijo čeških bratov postaviti tesno ob Luthrovo teološko misel
o milosti in veri sekundiral Beneš Bavorinský, češki bratje pa so se pod
njunim vodstvom tudi v nauku o zakramentih prilagodili Luthrovim
pogledom. Dotlej so sicer ne v enakem pomenu kot rimska cerkev pri-
94
VI. O Kristusu Odrešeniku in o opravičenju skozi vero vanj.
Šesta glavna točka krščanskega nauka pri nas je polna in živa vera v
Gospoda Jezusa Kristusa in v opravičenje po tej veri. Kajti nadvse gotovo
je, da po padcu v raju nihče od ljudi ne more priti k miru z Bogom ter biti
osvobojen iz suženjstva grehu, smrti, hudiču in pogubljenju, razen po pos-
redniku med Bogom in ljudmi, Jezusu Kristusu, ki je zavoljo svoje žrtvene
smrti, sam svet in nedolžen, plačal vse naše dolge, s svojo krvjo umil našo
umazanost, s svojo smrtjo premagal našo smrt in nas more obdarovati s
pravičnostjo in življenjem, kajti od Boga je storjen v modrost, pravičnost,
posvečenje in odkupitev (1 Kor 1,30).
[...]
5. O zakladu opravičenja in odrešitve, živi in opravičujoči veri v Kris-
tusa na podlagi Pisma verujemo, da noben človek po lastni volji z lastnim
telesom in krvjo ne more prejeti ter dobiti opravičenja ...
VII. O dobrih delih in krščanskem odrešenju
Verujemo tudi, da so ljudje po veri v Kristusa Jezusa opravičeni zas-
tonj, po milosti Božji, brez vseh lastnih del, in tako Bogu ljubi; morajo
pa nato pridno vršiti dobra, od Gospoda Boga zapovedana dela ter vsak-
do po svojem stanu, redu, starosti in poklicu z njimi dobro služiti Bogu
(1 Kol 1,10), kot pritiče evangeliju (Fil 1,27). Kajti tako je apostolom naro-
čil Gospud: »Učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Mt
28,20) (Říčan 1951, 136–37, 141)
Jan Avgusta je skušal Luthrov preboj o opravičenju zgolj po milosti
in veri kar najbolj zasidrati tudi med svoje verske sobrate. To je pogos-
to počel ne brez bodice proti duhovnikom utrakvistične cerkve, ki da
skrivajo to glavno evangelijsko dobro novico in temelj vere, menda po-
gosto celo iz nečastnih pridobitnih razlogov. Avgusti je pri prizadeva-
nju teologijo čeških bratov postaviti tesno ob Luthrovo teološko misel
o milosti in veri sekundiral Beneš Bavorinský, češki bratje pa so se pod
njunim vodstvom tudi v nauku o zakramentih prilagodili Luthrovim
pogledom. Dotlej so sicer ne v enakem pomenu kot rimska cerkev pri-
94
