Page 97 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 97
jonatan Vinkler
poznavali sedem zakramentov, poslej pa le dva – Gospodovo večerjo in
krst. Poleg tega so se pod Luthrovim vplivom zlagoma znebili zadržkov
do poroke, kajti Avgusta je 1535. v pridigi o zakonskem stanu poudaril,
da je družinsko življenje nekaj dobrega, da slednjega ni treba zametati na
račun asketstva ter da je treba biti za družinsko srečo in otroke hvaležen.
Izjemno pomembna sprememba »kurza« pa se začne med češkimi
brati dogajati po natisu dela z naslovom Kniha o pravém náboženství
(1543) izpod peresa Beneša Bavorinskega. Temeljna ugotovitev te knjige
je namreč, da pot kristjana ne pomeni puščavniške ločitve od družbe in
socialne obstranskosti, temveč vodi sredi posameznikovih bližnjih ter
da je srž krščanskega življenja v tem, da vsak vernik sledi Bogu z mar-
ljivim izpolnjevanjem državljanskih dolžnosti, tudi s sodelovanjem v
mestni in deželni upravi. In celo s prevzemanjem vojaških poveljniških
funkcij za plemeniti stan.
Slednje je bil komaj predstavljiv premik glede na 15. stoletje, ko so
se češki bratje odločno otepali vsakega sodelovanja v mestni upravi,
kot npr. mestni sodniki, svetniki ali biriči, bognedaj rablji, celo prisege
meščana-priče pred sodiščem so se branili, takisto pa do brata Beneša
Bavorinskega ni bilo niti misliti, da bi se poprijeli poklica najemniškega
vojaka, orožarja ali trgovca z orožjem. Sprememba, ki jo je Bavorinski
uspešno uveljavil med svojimi sobrati, je kajpak razložljiva s tedanjo vo-
jaško in politično situacijo v Srednji Evropi. Tesno je namreč povezana
s »turško silo«, ki je povzročila, da so tedaj tudi najmirnejši med naj-
krotkejšimi, npr. Erazem Rotterdamski, pozivali na preventivno voj-
no zoper mohamedanske Turke, zlasti po Sulejmana Veličastnega oble-
ganju Dunaja 1529., ko so turške plenilske čete ob Donavi prodrle nič
manj kot do Regensburga in nagnale velik strah v kosti celo meščanom
v Strassburgu, bernski mestni očetje pa so nekaj let kasneje, 1543., v znak
spokornega življenja in zavoljo ponovnega prejetja milosti Božje zoper
Turke prepovedali vsak ples, glasno muziko in vsakršno javno veselje
(prim. Vinkler 2011, 31–44, 63)
Erazem je bil svojim sočasnikom znan kot nebojevit človek, toda tudi
kot »homo per se« in kot prodoren in ugleden humanist, ki v sporih ne
pritrkuje nobeni strani in ga nihče tudi ne more »kupiti«. Zato je bila
95
poznavali sedem zakramentov, poslej pa le dva – Gospodovo večerjo in
krst. Poleg tega so se pod Luthrovim vplivom zlagoma znebili zadržkov
do poroke, kajti Avgusta je 1535. v pridigi o zakonskem stanu poudaril,
da je družinsko življenje nekaj dobrega, da slednjega ni treba zametati na
račun asketstva ter da je treba biti za družinsko srečo in otroke hvaležen.
Izjemno pomembna sprememba »kurza« pa se začne med češkimi
brati dogajati po natisu dela z naslovom Kniha o pravém náboženství
(1543) izpod peresa Beneša Bavorinskega. Temeljna ugotovitev te knjige
je namreč, da pot kristjana ne pomeni puščavniške ločitve od družbe in
socialne obstranskosti, temveč vodi sredi posameznikovih bližnjih ter
da je srž krščanskega življenja v tem, da vsak vernik sledi Bogu z mar-
ljivim izpolnjevanjem državljanskih dolžnosti, tudi s sodelovanjem v
mestni in deželni upravi. In celo s prevzemanjem vojaških poveljniških
funkcij za plemeniti stan.
Slednje je bil komaj predstavljiv premik glede na 15. stoletje, ko so
se češki bratje odločno otepali vsakega sodelovanja v mestni upravi,
kot npr. mestni sodniki, svetniki ali biriči, bognedaj rablji, celo prisege
meščana-priče pred sodiščem so se branili, takisto pa do brata Beneša
Bavorinskega ni bilo niti misliti, da bi se poprijeli poklica najemniškega
vojaka, orožarja ali trgovca z orožjem. Sprememba, ki jo je Bavorinski
uspešno uveljavil med svojimi sobrati, je kajpak razložljiva s tedanjo vo-
jaško in politično situacijo v Srednji Evropi. Tesno je namreč povezana
s »turško silo«, ki je povzročila, da so tedaj tudi najmirnejši med naj-
krotkejšimi, npr. Erazem Rotterdamski, pozivali na preventivno voj-
no zoper mohamedanske Turke, zlasti po Sulejmana Veličastnega oble-
ganju Dunaja 1529., ko so turške plenilske čete ob Donavi prodrle nič
manj kot do Regensburga in nagnale velik strah v kosti celo meščanom
v Strassburgu, bernski mestni očetje pa so nekaj let kasneje, 1543., v znak
spokornega življenja in zavoljo ponovnega prejetja milosti Božje zoper
Turke prepovedali vsak ples, glasno muziko in vsakršno javno veselje
(prim. Vinkler 2011, 31–44, 63)
Erazem je bil svojim sočasnikom znan kot nebojevit človek, toda tudi
kot »homo per se« in kot prodoren in ugleden humanist, ki v sporih ne
pritrkuje nobeni strani in ga nihče tudi ne more »kupiti«. Zato je bila
95
