Page 116 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 116
študijski večeri
5.2.
Naslednje poglavje govori o ravnanju v skladu z desetimi zapoved-
mi. Začenja se s teološkim traktatom o človekovi grešnosti, o potrebi po
odpuščanju in Božji milosti, o kesanju in odrešenju. Tu ni besede o kaki
odvezi, ki bi jo dobili od duhovnika v imenu Boga. Ne.
Učimo se Bogu prou služiti, kadar mi te grehe na sebi prou spozna-
mo. Zdaj začne nas grevati, nam k’sercu gre serd božy inu ta štraifinga na
ta greh. Natu pag imamo Boga za gnado prositi inu veryeti svetimu evan-
geliu, ti risnični oblubi božy, de zavolo nega Synu Jezusa Kristusa, kateri-
ga ye k’animu plačilu dall v’to smert (aku tu my veryamemo) nam hoče
zdai [...] odpustiti vse grehe, se z’nami spraviti, nas vzeti v’suyo gnado inu
brambo, de nas ne hoče zapustiti v’smerti inu v’obeni v’nadlugi, nam da
tudi Svetiga Duha.
Za Božje odpuščanje in pomoč je nujno kesanje in odpoved grehu,
pogoj je tudi vera v pomen Jezusove žrtve. Šele potem preide Trubar na
sam dekalog, kjer po naslonitvi na 5 Mz 5,22 navaja s štetjem prekinje-
no besedilo 2 Mz 20,2–17 oziroma 5 Mz 5,6–21. To je drugi daljši prevod
iz Biblije, skupno 17 vrstic.
5.3.
Sledi poglavje z apostolsko vero. Po krajšem uvodu sledi tekst, didak-
tično razdeljen na 12 artikulov ali »štukov«, kjer je vsak pripisan ene-
mu apostolu.
5.4.
V poglavju o pravem klicanju Božjega imena je najprej daljši traktat
o molitvi, med drugim o tem, za kaj imamo prositi in kako. Molitev je
pogovor z Bogom, in ne, »koker nekateri deyo, kir pred an altar oli pyld
poklegneyo tar žebrayo, ne zmisliyo, kai inu koga prossyo«. Molitev je
zbrano obračanje na Boga, ne žebranje svetnikom. In vedeti moramo,
za kaj se na Boga obračamo ter kako se smemo nanj obračati. Molitve
»koker za posveidtni myr, dobro letino, za užitag, za dobro gosposčino,
114
5.2.
Naslednje poglavje govori o ravnanju v skladu z desetimi zapoved-
mi. Začenja se s teološkim traktatom o človekovi grešnosti, o potrebi po
odpuščanju in Božji milosti, o kesanju in odrešenju. Tu ni besede o kaki
odvezi, ki bi jo dobili od duhovnika v imenu Boga. Ne.
Učimo se Bogu prou služiti, kadar mi te grehe na sebi prou spozna-
mo. Zdaj začne nas grevati, nam k’sercu gre serd božy inu ta štraifinga na
ta greh. Natu pag imamo Boga za gnado prositi inu veryeti svetimu evan-
geliu, ti risnični oblubi božy, de zavolo nega Synu Jezusa Kristusa, kateri-
ga ye k’animu plačilu dall v’to smert (aku tu my veryamemo) nam hoče
zdai [...] odpustiti vse grehe, se z’nami spraviti, nas vzeti v’suyo gnado inu
brambo, de nas ne hoče zapustiti v’smerti inu v’obeni v’nadlugi, nam da
tudi Svetiga Duha.
Za Božje odpuščanje in pomoč je nujno kesanje in odpoved grehu,
pogoj je tudi vera v pomen Jezusove žrtve. Šele potem preide Trubar na
sam dekalog, kjer po naslonitvi na 5 Mz 5,22 navaja s štetjem prekinje-
no besedilo 2 Mz 20,2–17 oziroma 5 Mz 5,6–21. To je drugi daljši prevod
iz Biblije, skupno 17 vrstic.
5.3.
Sledi poglavje z apostolsko vero. Po krajšem uvodu sledi tekst, didak-
tično razdeljen na 12 artikulov ali »štukov«, kjer je vsak pripisan ene-
mu apostolu.
5.4.
V poglavju o pravem klicanju Božjega imena je najprej daljši traktat
o molitvi, med drugim o tem, za kaj imamo prositi in kako. Molitev je
pogovor z Bogom, in ne, »koker nekateri deyo, kir pred an altar oli pyld
poklegneyo tar žebrayo, ne zmisliyo, kai inu koga prossyo«. Molitev je
zbrano obračanje na Boga, ne žebranje svetnikom. In vedeti moramo,
za kaj se na Boga obračamo ter kako se smemo nanj obračati. Molitve
»koker za posveidtni myr, dobro letino, za užitag, za dobro gosposčino,
114
