Page 134 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 134
študijski večeri
delavca navaja k zavzetosti pri delovnem procesu in odgovornosti za
dobro gospodarjenje.
Gosar načelo tržnega gospodarstva zagovarja zaradi njegove učin-
kovitosti. V tem kontekstu polemizira z marksistično vrednostno teo-
rijo in s planskim gospodarstvom kot neučinkovitim. Strnjeno so nje-
gova stališča o tem vprašanju sledeča:
Marx je zasnoval svoj gospodarski sistem v glavnem na vrednostni teo
riji. Edini vir menjalne vrednosti dobrin mu je delo […]. V blagu je toli-
ko menjalne vrednosti, kolikor je v njem dela. Kapitalist si prilašča delav-
čevo »večvrednost«, ker mu ne plača dela, kolikor ga vloži v proizvod […].
Ta nauk je zgrešen zato […], ker se vrednosti blaga ne da objektivno oceni-
ti. Blago je vredno toliko, kolikor je mogoče zanj na trgu dobiti […]. Vred-
nost blaga ni hkrati tudi njegova cena. (1994, 44)
Ceno blaga pa določa potrošnja, se pravi trg.
Gosar se zaveda, da pri uvedbi podružbljenega gospodarstva s poli-
tiko reform nastopa seveda vrsta težav, čeprav ne gre za radikalno revo-
lucionarno spremembo sistema.
Vprašanje podružbljenja obsega dva problema: problem svobode in
njenih omejitev v posameznih gospodarstvih ter problem smotrne organi-
zacije in vodstva narodnih gospodarstev in njihovih medsebojnih odno-
sov. (1994, 145)
Ko država omejuje gospodarsko in politično premoč velekapitala z ukre-
pi za pravilno porazdelitev in omejitev zemljiške posesti, ko torej omejuje
zasebno podjetništvo in finančno gospostvo kapitalistov v gospodarstvu
in politiki, mora upoštevati načelo pravičnosti in spoštovanja zasebne
pobude in lastnine (1935, 553). Ob tem pa mora izvesti tudi ustrezno or-
ganizacijo gospodarstva, da slednjemu zagotovi avtonomnost v odno-
su do politike. Lastnost podružbljenega gospodarstva je po Gosarjevem
namreč prav v ločitvi vodenja gospodarstva od politike. Ko se vpraša,
na katerem principu je to mogoče, odgovarja: pogoj za usklajeno funk-
cioniranje družbe in doseganje obče blaginje predstavlja samouprav-
ni princip demokracije in družbene ureditve, ki omogoča povezovanje
132
delavca navaja k zavzetosti pri delovnem procesu in odgovornosti za
dobro gospodarjenje.
Gosar načelo tržnega gospodarstva zagovarja zaradi njegove učin-
kovitosti. V tem kontekstu polemizira z marksistično vrednostno teo-
rijo in s planskim gospodarstvom kot neučinkovitim. Strnjeno so nje-
gova stališča o tem vprašanju sledeča:
Marx je zasnoval svoj gospodarski sistem v glavnem na vrednostni teo
riji. Edini vir menjalne vrednosti dobrin mu je delo […]. V blagu je toli-
ko menjalne vrednosti, kolikor je v njem dela. Kapitalist si prilašča delav-
čevo »večvrednost«, ker mu ne plača dela, kolikor ga vloži v proizvod […].
Ta nauk je zgrešen zato […], ker se vrednosti blaga ne da objektivno oceni-
ti. Blago je vredno toliko, kolikor je mogoče zanj na trgu dobiti […]. Vred-
nost blaga ni hkrati tudi njegova cena. (1994, 44)
Ceno blaga pa določa potrošnja, se pravi trg.
Gosar se zaveda, da pri uvedbi podružbljenega gospodarstva s poli-
tiko reform nastopa seveda vrsta težav, čeprav ne gre za radikalno revo-
lucionarno spremembo sistema.
Vprašanje podružbljenja obsega dva problema: problem svobode in
njenih omejitev v posameznih gospodarstvih ter problem smotrne organi-
zacije in vodstva narodnih gospodarstev in njihovih medsebojnih odno-
sov. (1994, 145)
Ko država omejuje gospodarsko in politično premoč velekapitala z ukre-
pi za pravilno porazdelitev in omejitev zemljiške posesti, ko torej omejuje
zasebno podjetništvo in finančno gospostvo kapitalistov v gospodarstvu
in politiki, mora upoštevati načelo pravičnosti in spoštovanja zasebne
pobude in lastnine (1935, 553). Ob tem pa mora izvesti tudi ustrezno or-
ganizacijo gospodarstva, da slednjemu zagotovi avtonomnost v odno-
su do politike. Lastnost podružbljenega gospodarstva je po Gosarjevem
namreč prav v ločitvi vodenja gospodarstva od politike. Ko se vpraša,
na katerem principu je to mogoče, odgovarja: pogoj za usklajeno funk-
cioniranje družbe in doseganje obče blaginje predstavlja samouprav-
ni princip demokracije in družbene ureditve, ki omogoča povezovanje
132
