Page 130 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 130
študijski večeri
Kdor bi hotel danes uresničevati krščansko pravičnost brez določenega
socialnega programa, bi s tem samo dokazoval, da ni doumel bistva in po-
sebnosti sodobnega gospodarskega življenja in njegovega ustroja. (1933, 143)
Gosar je med vojno ostal nevtralen, čeprav je zagovarjal odpor zoper
okupatorja. Ni se pridružil OF, ker je odklanjal revolucijo. Politično se
je angažiral šele l. 1944, ko so zahodni zavezniki skušali doseči združi-
tev partizanske in dela nekompromitirane domobranske vojske v eno-
ten upor. Gosar naj bi bil eden ključnih dejavnikov procesa združitve.
Del vodstva domobrancev s polkovnikom Peterlinom na čelu je načrto-
val odstavitev Rupnikovega poveljstva domobrancev in pridružitev par-
tizanski vojski. Kot legalisti so storili napako, da so Rupnika obvestili
o načrtu, ta pa jih je izdal okupatorju. Gestapo je vodilne aretiral, tudi
Gosarja, in jih poslal v Dachau. Po vrnitvi iz internacije so komunistič-
ne oblasti Peterlina in njegove oficirje likvidirali. Gosar se je zaradi bo-
lezni vrnil domov šele konec leta 1945 in se tako izognil procesu. Oblast
mu je pozneje dovolila okrnjeno profesuro na univerzi. Po vojni je do-
končal svoj zadnji spis Glas vpijočega v puščavi, 20 let ideoloških trenj in
težav v slovenskem krščanskem socialnem gibanju in v njem analiziral
klerikalno politiko, ki »je zabredla v plitvo posnemanje fašistične korpo-
racijske ureditve«, v tragedijo bratomorne vojne in privedla integristični
katolicizem do zloma. Poudaril je tudi, da ob tej politiki ni bilo mogoče
pred vojno z reformami doseči nujnih družbenih reform in nato ne na-
rodne osvoboditve, zato krščanski socialisti niso imeli druge izbire kot
skupen boj s komunisti. (1987, 131)
***
Andrej Gosar je svojo vizijo družbene preobrazbe zasnoval na novi
obliki demokracije, na samoupravi ljudstva, in na socialni enakoprav-
nosti vseh prebivalcev, ki naj jo zagotavlja učinkovito narodno gospo-
darstvo. Poudaril pa je dejstvo, da je mogoče te cilje uresničiti le v okvi-
ru suverene narodne države in samostojnega narodnega gospodarstva,
128
Kdor bi hotel danes uresničevati krščansko pravičnost brez določenega
socialnega programa, bi s tem samo dokazoval, da ni doumel bistva in po-
sebnosti sodobnega gospodarskega življenja in njegovega ustroja. (1933, 143)
Gosar je med vojno ostal nevtralen, čeprav je zagovarjal odpor zoper
okupatorja. Ni se pridružil OF, ker je odklanjal revolucijo. Politično se
je angažiral šele l. 1944, ko so zahodni zavezniki skušali doseči združi-
tev partizanske in dela nekompromitirane domobranske vojske v eno-
ten upor. Gosar naj bi bil eden ključnih dejavnikov procesa združitve.
Del vodstva domobrancev s polkovnikom Peterlinom na čelu je načrto-
val odstavitev Rupnikovega poveljstva domobrancev in pridružitev par-
tizanski vojski. Kot legalisti so storili napako, da so Rupnika obvestili
o načrtu, ta pa jih je izdal okupatorju. Gestapo je vodilne aretiral, tudi
Gosarja, in jih poslal v Dachau. Po vrnitvi iz internacije so komunistič-
ne oblasti Peterlina in njegove oficirje likvidirali. Gosar se je zaradi bo-
lezni vrnil domov šele konec leta 1945 in se tako izognil procesu. Oblast
mu je pozneje dovolila okrnjeno profesuro na univerzi. Po vojni je do-
končal svoj zadnji spis Glas vpijočega v puščavi, 20 let ideoloških trenj in
težav v slovenskem krščanskem socialnem gibanju in v njem analiziral
klerikalno politiko, ki »je zabredla v plitvo posnemanje fašistične korpo-
racijske ureditve«, v tragedijo bratomorne vojne in privedla integristični
katolicizem do zloma. Poudaril je tudi, da ob tej politiki ni bilo mogoče
pred vojno z reformami doseči nujnih družbenih reform in nato ne na-
rodne osvoboditve, zato krščanski socialisti niso imeli druge izbire kot
skupen boj s komunisti. (1987, 131)
***
Andrej Gosar je svojo vizijo družbene preobrazbe zasnoval na novi
obliki demokracije, na samoupravi ljudstva, in na socialni enakoprav-
nosti vseh prebivalcev, ki naj jo zagotavlja učinkovito narodno gospo-
darstvo. Poudaril pa je dejstvo, da je mogoče te cilje uresničiti le v okvi-
ru suverene narodne države in samostojnega narodnega gospodarstva,
128
