Page 132 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 132
študijski večeri
Zaveda se, da je reševanje socialnih vprašanj bistveno odvisno od gos
podarstva: »Socialno vprašanje [je] v prvi vrsti gospodarsko vprašan
je.« (1994, 19) Temeljna načela njegove gospodarske in socialne reforme
bi bila sledeča: narodnega bogastva ne zagotavlja v prvi vrsti kapital,
ampak izhaja iz dela vseh delavcev. Največje zlo, ki je krivo za socialno
bedo, je v tem, da v modernem gospodarskem življenju vlada izključno
kapital, in ne delo. Podlaga pravičnemu družbenemu redu pa je delo. Da
bi slednje dobilo svojo vrednost, je potrebna korenita reforma kapitaliz-
ma. Za učinkovitost sodobnega gospodarstva je seveda nujno zasebno
lastništvo, ki daje posamezniku stvarno možnost odločanja o proizvod
nji in porabi dohodka. Drugi njuni pogoj je upoštevanje tržnega nače-
la: vrednost proizvoda in s tem višino plačila določa trg. In ker le uspeš-
no gospodarstvo lahko zagotavlja socialno stabilno družbo, je bistveno,
kdo odloča o gospodarskih in socialnih vprašanjih. Delavec ima v vsem
pravico do soodločanja.
Gosar se zaveda dileme svoje gospodarske teorije:
Kako tržno (menjalno) gospodarstvo tako urediti, da bo istočasno, ko
služi zasebnemu stremljenju po čim večjem dobičku (kar je gonilna sila
gospodarstva), prav tako tudi v polni meri ustrezalo splošnim koristim in
potrebam družbe. (1994, 51)
Primerjalno ugotavlja, da marksizem to vprašanje rešuje z revolucio-
narno odpravo gospodarskih zakonitosti in s podržavljanjem vsega pre-
moženja, katoliški solidarizem pa le z zahtevo po moralni preobrazbi.
Oba odgovora sta po njegovem neučinkovita. Tako imenovano tretjo
pot Gosar trasira tako v razmejitvi do korporativističnega kapitalizma
kakor do marksističnega socializma. Tretja pot mora temeljiti na zako-
nitostih tržne ekonomije. Gosar izhaja iz sledečih stališč: jedro tržnega
gospodarstva leži v zasebnem gospodarskem ravnanju ljudi. Temelji za-
sebnega tržnega gospodarstva so svoboda v izbiri dela in potrošnje ter
zasebna lastnina. Zasebna lastnina je z narodnogospodarskega in druž-
benega vidika pomembna v trojnem pogledu:
1. kot pravica razpolagati z gospodarskimi dobrinami,
130
Zaveda se, da je reševanje socialnih vprašanj bistveno odvisno od gos
podarstva: »Socialno vprašanje [je] v prvi vrsti gospodarsko vprašan
je.« (1994, 19) Temeljna načela njegove gospodarske in socialne reforme
bi bila sledeča: narodnega bogastva ne zagotavlja v prvi vrsti kapital,
ampak izhaja iz dela vseh delavcev. Največje zlo, ki je krivo za socialno
bedo, je v tem, da v modernem gospodarskem življenju vlada izključno
kapital, in ne delo. Podlaga pravičnemu družbenemu redu pa je delo. Da
bi slednje dobilo svojo vrednost, je potrebna korenita reforma kapitaliz-
ma. Za učinkovitost sodobnega gospodarstva je seveda nujno zasebno
lastništvo, ki daje posamezniku stvarno možnost odločanja o proizvod
nji in porabi dohodka. Drugi njuni pogoj je upoštevanje tržnega nače-
la: vrednost proizvoda in s tem višino plačila določa trg. In ker le uspeš-
no gospodarstvo lahko zagotavlja socialno stabilno družbo, je bistveno,
kdo odloča o gospodarskih in socialnih vprašanjih. Delavec ima v vsem
pravico do soodločanja.
Gosar se zaveda dileme svoje gospodarske teorije:
Kako tržno (menjalno) gospodarstvo tako urediti, da bo istočasno, ko
služi zasebnemu stremljenju po čim večjem dobičku (kar je gonilna sila
gospodarstva), prav tako tudi v polni meri ustrezalo splošnim koristim in
potrebam družbe. (1994, 51)
Primerjalno ugotavlja, da marksizem to vprašanje rešuje z revolucio-
narno odpravo gospodarskih zakonitosti in s podržavljanjem vsega pre-
moženja, katoliški solidarizem pa le z zahtevo po moralni preobrazbi.
Oba odgovora sta po njegovem neučinkovita. Tako imenovano tretjo
pot Gosar trasira tako v razmejitvi do korporativističnega kapitalizma
kakor do marksističnega socializma. Tretja pot mora temeljiti na zako-
nitostih tržne ekonomije. Gosar izhaja iz sledečih stališč: jedro tržnega
gospodarstva leži v zasebnem gospodarskem ravnanju ljudi. Temelji za-
sebnega tržnega gospodarstva so svoboda v izbiri dela in potrošnje ter
zasebna lastnina. Zasebna lastnina je z narodnogospodarskega in druž-
benega vidika pomembna v trojnem pogledu:
1. kot pravica razpolagati z gospodarskimi dobrinami,
130
