Page 131 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 131
peter kovačič peršin
ki je v sodobnih pogojih nujno vpeto v mednarodne gospodarske toko-
ve, saj ne more biti samozadostno, mora pa ohraniti svojo samostojnost.
Gosarjeva teorija samoupravne demokracije izhaja iz kritike ne
učinkovitosti politične parlamentarne demokracije. To je bila ena ključ-
nih tem medvojnega družboslovja v Evropi pa tudi temeljno izkustvo
njegovega političnega udejstvovanja. Ugotovil je, da parlament politič-
nih strank rešuje le interese politikov oziroma kapitala, od katerega so
odvisni, zato je koruptiven, neučinkovit in utrjuje diktat partitokracije,
kar vodi v diktaturo. Tako sta se razvila predvojna fašizem in nacizem.
Dejanska vladavina ljudstva (consensus populi) zahteva enakopravno
odločanje vseh državljanov o vseh zanje pomembnih področjih življen
ja. Zato se mora demokratično odločanje odvijati od spodaj navzgor, od
najmanjše družbene enote do državnih ustanov. Tak samoupravni sis-
tem uveljavlja načelo subsidiarnosti, kjer o stvareh, ki zadevajo določe-
no družbeno enoto, odločajo izključno njeni člani. V ta namen ima tudi
vsak državljan pravico do glasovanja o vseh zadevah, ki se tičejo njega.
Zato imajo tako pokrajinski kot državni parlament več zborov, ki od-
ločajo o zadevah njihove pristojnosti. Vsak državljan pa ima pravico do
volilnega glasu za vsa področja, ki zadevajo njegov družbeni položaj:
npr. delavec kot pripadnik skupine delojemalcev, kot pripadnik doma-
čega volilnega okrožja, kot državljan za vprašanje javnih dejavnosti in
kot pripadnik družbenih organizacij (sindikata ali stranke). S tem na-
činom odločanja je omejil pristojnosti političnih strank, ki so v obsto-
ječem demokratičnem sistemu edini dejavnik odločanja, kar ni v skla-
du z dejansko vladavino ljudstva. Takšno samoupravno načelo naj bi se
uveljavljalo tudi na gospodarskem in upravnem področju. Tako ima npr.
tudi delavec pravico glasovati o vseh zadevah, ki se ga tičejo (plača, de-
lovni čas, socialna zaščita, razvoj podjetja itd.).
***
Drugi steber družbene stabilnosti sta po Gosarju učinkovito gos
podarstvo in socialni red, ki zasledujeta načela socialne pravičnosti.
129
ki je v sodobnih pogojih nujno vpeto v mednarodne gospodarske toko-
ve, saj ne more biti samozadostno, mora pa ohraniti svojo samostojnost.
Gosarjeva teorija samoupravne demokracije izhaja iz kritike ne
učinkovitosti politične parlamentarne demokracije. To je bila ena ključ-
nih tem medvojnega družboslovja v Evropi pa tudi temeljno izkustvo
njegovega političnega udejstvovanja. Ugotovil je, da parlament politič-
nih strank rešuje le interese politikov oziroma kapitala, od katerega so
odvisni, zato je koruptiven, neučinkovit in utrjuje diktat partitokracije,
kar vodi v diktaturo. Tako sta se razvila predvojna fašizem in nacizem.
Dejanska vladavina ljudstva (consensus populi) zahteva enakopravno
odločanje vseh državljanov o vseh zanje pomembnih področjih življen
ja. Zato se mora demokratično odločanje odvijati od spodaj navzgor, od
najmanjše družbene enote do državnih ustanov. Tak samoupravni sis-
tem uveljavlja načelo subsidiarnosti, kjer o stvareh, ki zadevajo določe-
no družbeno enoto, odločajo izključno njeni člani. V ta namen ima tudi
vsak državljan pravico do glasovanja o vseh zadevah, ki se tičejo njega.
Zato imajo tako pokrajinski kot državni parlament več zborov, ki od-
ločajo o zadevah njihove pristojnosti. Vsak državljan pa ima pravico do
volilnega glasu za vsa področja, ki zadevajo njegov družbeni položaj:
npr. delavec kot pripadnik skupine delojemalcev, kot pripadnik doma-
čega volilnega okrožja, kot državljan za vprašanje javnih dejavnosti in
kot pripadnik družbenih organizacij (sindikata ali stranke). S tem na-
činom odločanja je omejil pristojnosti političnih strank, ki so v obsto-
ječem demokratičnem sistemu edini dejavnik odločanja, kar ni v skla-
du z dejansko vladavino ljudstva. Takšno samoupravno načelo naj bi se
uveljavljalo tudi na gospodarskem in upravnem področju. Tako ima npr.
tudi delavec pravico glasovati o vseh zadevah, ki se ga tičejo (plača, de-
lovni čas, socialna zaščita, razvoj podjetja itd.).
***
Drugi steber družbene stabilnosti sta po Gosarju učinkovito gos
podarstvo in socialni red, ki zasledujeta načela socialne pravičnosti.
129
