Page 136 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 136
študijski večeri
Stabilen politični, gospodarski in socialni red je mogoče doseči le z re-
formami, ne s prevratom, revolucijo, ki z nasiljem vnaša le še večji ne-
red in razkroj družbe. A politična reforma družbe ne more biti učinko-
vita, če ni hkrati zagotovljeno prosvetljevanje družbe z izobraževanjem
in vzgojo v etičnih načelih. Le etična preobrazba posameznika in druž-
be omogoča učinkovanje novega družbenega reda, se zaveda Gosar.
***
Za komuniste in levo krilo krščanskega socializma je bil Gosarjev
načrt družbene ureditve utopičen. Ti so izhajali izključno iz trdega sindi-
kalnega in političnega boja za delavske pravice in zahtevali revolucionar-
no preobrazbo družbe. Za klerikalno politiko in kapitaliste pa je Gosar
veljal za socialista in zanesenjaškega prevratnika, ki ruši stabilen druž-
beni red. Gosar je tako s svojo teorijo ostal v politični praznini. Šele po-
revolucijski proces demokratizacije je lahko uvedel samoupravni model
družbene in gospodarske ureditve. Kardelj je priredil Gosarjevo samo-
upravno družbeno ureditev, a jo je omejil z ideološkimi načeli realnega
socializma. Prikrojil jo je svojim ideološkim konceptom, da bi ohranjal
enopartijsko vladavino in s tem sistem realnega socializma, rečeno v be-
sednjaku komunistične teorije: diktaturo proletariata, ki pa je dejansko
bila diktatura komunistične partije. Kardeljev samoupravni socializem
torej ni upošteval dveh bistvenih elementov dejanske demokracije, nam
reč političnega in ideološkega pluralizma ter v gospodarstvu načela tržne
ekonomije, ki zagotavlja učinkovito gospodarstvo. Brez tega pa prebival-
stvu ni mogoče zagotavljati ustreznih socialnih pravic. Zato njegov sis-
tem samoupravljanja ni bil ne ekonomsko ne politično uspešen.
V današnjih razmerah neoliberalnega kapitalizma in partitokratske
vladavine pa bi Gosarjeva teorija samouprave najbrž predstavljala mož-
nost, da se ljudstvu vrne demokratično odločanje po načelu subsidiar-
nosti, državi moč političnega odločanja, pravosodnemu sistemu pa av-
tonomijo, da se vzpostavi socialno vzdržen red in politična suverenost
države.
134
Stabilen politični, gospodarski in socialni red je mogoče doseči le z re-
formami, ne s prevratom, revolucijo, ki z nasiljem vnaša le še večji ne-
red in razkroj družbe. A politična reforma družbe ne more biti učinko-
vita, če ni hkrati zagotovljeno prosvetljevanje družbe z izobraževanjem
in vzgojo v etičnih načelih. Le etična preobrazba posameznika in druž-
be omogoča učinkovanje novega družbenega reda, se zaveda Gosar.
***
Za komuniste in levo krilo krščanskega socializma je bil Gosarjev
načrt družbene ureditve utopičen. Ti so izhajali izključno iz trdega sindi-
kalnega in političnega boja za delavske pravice in zahtevali revolucionar-
no preobrazbo družbe. Za klerikalno politiko in kapitaliste pa je Gosar
veljal za socialista in zanesenjaškega prevratnika, ki ruši stabilen druž-
beni red. Gosar je tako s svojo teorijo ostal v politični praznini. Šele po-
revolucijski proces demokratizacije je lahko uvedel samoupravni model
družbene in gospodarske ureditve. Kardelj je priredil Gosarjevo samo-
upravno družbeno ureditev, a jo je omejil z ideološkimi načeli realnega
socializma. Prikrojil jo je svojim ideološkim konceptom, da bi ohranjal
enopartijsko vladavino in s tem sistem realnega socializma, rečeno v be-
sednjaku komunistične teorije: diktaturo proletariata, ki pa je dejansko
bila diktatura komunistične partije. Kardeljev samoupravni socializem
torej ni upošteval dveh bistvenih elementov dejanske demokracije, nam
reč političnega in ideološkega pluralizma ter v gospodarstvu načela tržne
ekonomije, ki zagotavlja učinkovito gospodarstvo. Brez tega pa prebival-
stvu ni mogoče zagotavljati ustreznih socialnih pravic. Zato njegov sis-
tem samoupravljanja ni bil ne ekonomsko ne politično uspešen.
V današnjih razmerah neoliberalnega kapitalizma in partitokratske
vladavine pa bi Gosarjeva teorija samouprave najbrž predstavljala mož-
nost, da se ljudstvu vrne demokratično odločanje po načelu subsidiar-
nosti, državi moč političnega odločanja, pravosodnemu sistemu pa av-
tonomijo, da se vzpostavi socialno vzdržen red in politična suverenost
države.
134
