Page 139 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 139
Stati in obstati 15(2019): 137-156
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)137-156
Marko Kerševan
VPRAŠANJE ZLA V KRŠČANSKIH TEOLOGIJAH
(V PRESOJAH SOCIOLOGOV RELIGIJE)
In memoriam Peter Berger (1929–2017)
Današnje predavanje je nastalo kot odgovor na vprašanje voditelja
študijskih večerov, ali imam kaj pripravljenega, da bi na hitro vskočil
namesto zadržanega napovedanega predavatelja. Na misel sta mi prišli
dve temi. Prva: obravnavanje zla v religijah in posebej v krščanskih teo-
logijah skozi oči in očala znanih religiologov in sociologov religije, ki/
ker sem jo pred mnogimi leti že predaval študentom. Druga: predsta-
vitev dela nedavno umrlega sociologa religije Petra Bergerja – potreba
spregovoriti o Bergerju mi je že dolgo ležala na duši in mi kot neizpol-
njena obveznost vzbujala slabo vest. Odrešilna ideja je bila, da obe temi
na nek način povežem. Taka povezava bi me po eni strani odvezala od
naloge izčrpno predstaviti Bergerja in njegovo delo (za kar mi je zmanj-
kalo časa); po drugi strani pa bi me pritegnitev Bergerja v obravnavo
probl ematike zla v religijah dodatno zavarovala pred gotovo utemelje-
nimi očitki, da kot sociolog posegam v temo, ki je znotraj religiologije
v širšem pomenu besede predvsem zadeva teologov in njihovih kompe-
tenc. Dejstvo je, da se je Peter Berger osebno in kot sociolog z velikim
poznavanjem teologije zavzeto lotil tudi te velike – stare in vedno znova
obnavljane – teme, katere obravnavanje je v sociologiji religije odločilno
zaznamoval Max Weber. V slovenskem prevodu imamo v Izbranih spi-
sih iz sociologije religije relevantna Webrova besedila in tudi Bergerjevo
knjigo Vprašanja vere, v kateri se sooča tudi z vprašanjem, ki je v naslo-
137
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)137-156
Marko Kerševan
VPRAŠANJE ZLA V KRŠČANSKIH TEOLOGIJAH
(V PRESOJAH SOCIOLOGOV RELIGIJE)
In memoriam Peter Berger (1929–2017)
Današnje predavanje je nastalo kot odgovor na vprašanje voditelja
študijskih večerov, ali imam kaj pripravljenega, da bi na hitro vskočil
namesto zadržanega napovedanega predavatelja. Na misel sta mi prišli
dve temi. Prva: obravnavanje zla v religijah in posebej v krščanskih teo-
logijah skozi oči in očala znanih religiologov in sociologov religije, ki/
ker sem jo pred mnogimi leti že predaval študentom. Druga: predsta-
vitev dela nedavno umrlega sociologa religije Petra Bergerja – potreba
spregovoriti o Bergerju mi je že dolgo ležala na duši in mi kot neizpol-
njena obveznost vzbujala slabo vest. Odrešilna ideja je bila, da obe temi
na nek način povežem. Taka povezava bi me po eni strani odvezala od
naloge izčrpno predstaviti Bergerja in njegovo delo (za kar mi je zmanj-
kalo časa); po drugi strani pa bi me pritegnitev Bergerja v obravnavo
probl ematike zla v religijah dodatno zavarovala pred gotovo utemelje-
nimi očitki, da kot sociolog posegam v temo, ki je znotraj religiologije
v širšem pomenu besede predvsem zadeva teologov in njihovih kompe-
tenc. Dejstvo je, da se je Peter Berger osebno in kot sociolog z velikim
poznavanjem teologije zavzeto lotil tudi te velike – stare in vedno znova
obnavljane – teme, katere obravnavanje je v sociologiji religije odločilno
zaznamoval Max Weber. V slovenskem prevodu imamo v Izbranih spi-
sih iz sociologije religije relevantna Webrova besedila in tudi Bergerjevo
knjigo Vprašanja vere, v kateri se sooča tudi z vprašanjem, ki je v naslo-
137
