Page 135 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 135
peter kovačič peršin
»najvišjih gospodarskih organov v deželi in državi z ustrezajočimi naj-
višjimi političnimi organi v eno samo celoto« (1935, 482). Tak enoten or-
gan je voljeni državni parlament, ki je sestavljen in ustreznih zborov.
Opozoriti velja tudi, da Gosar izrecno poudarja, da je mogoče socialno
državo zagotoviti le v okviru podružbljenega narodnega gospodarstva.
[…] Podružbljanje gospodarstva [je] mogoče le v okviru posameznih
narodnih gospodarstev [… in] samo na temelju primerne avtoritete in sile.
(1935, 332; 354)
***
Tretji in nepogrešljiv steber samoupravne družbene ureditve pred-
stavlja uresničevanje etičnih načelih, po katerih naj se organizira druž-
beno in gospodarsko življenje. Gosar je dal poudarek osebni morali, ki
jo mora oblikovati šola, javno mnenje in ravnanje vodilnih ljudi druž-
be. Na etičnih načelih človekovih pravic in dolžnosti do skupnosti, svo-
boščin in socialne pravičnosti zasnovana družbena ureditev zagotavlja
dostojanstvo osebe in družbeno stabilnost. Gospodarstvo, zasnovano
na etičnih načelih, ki jih omogočajo samoupravna družbena kontrola,
konsistenten pravosodni sistem, pravična socialna regulativa, učinkovi-
to delovanje javnih služb in tudi transparentno gospodarjenje z držav-
nim in zasebnim premoženjem, zagotavlja družbeno stabilnost in pri-
merno blaginjo vsem državljanom.
Na teh izhodiščih je razvil koncept ustavnega reda in zakonoda-
je, ki morata omogočiti učinkovito in odgovorno delovanje vseh javnih
služb, delovanje stanovskih organizacij (sindikati itd.) in civilnih zdru-
ženj. Posebej je razdelal področje socialne zakonodaje, da lahko skrbi za
pravično prerazporeditev družbenega dohodka od proizvodnje, narod
nega premoženja in zasebnega kapitala. Socialna politika je po Gosarju
temelj družbene stabilnosti. Da se zagotovi takšno preobrazbo družbe,
je potreben socialni boj za družbene reforme, ki ga morajo voditi in re-
gulirati zakonite ustanove: sindikati, civilna združenja, parlament itd.
133
»najvišjih gospodarskih organov v deželi in državi z ustrezajočimi naj-
višjimi političnimi organi v eno samo celoto« (1935, 482). Tak enoten or-
gan je voljeni državni parlament, ki je sestavljen in ustreznih zborov.
Opozoriti velja tudi, da Gosar izrecno poudarja, da je mogoče socialno
državo zagotoviti le v okviru podružbljenega narodnega gospodarstva.
[…] Podružbljanje gospodarstva [je] mogoče le v okviru posameznih
narodnih gospodarstev [… in] samo na temelju primerne avtoritete in sile.
(1935, 332; 354)
***
Tretji in nepogrešljiv steber samoupravne družbene ureditve pred-
stavlja uresničevanje etičnih načelih, po katerih naj se organizira druž-
beno in gospodarsko življenje. Gosar je dal poudarek osebni morali, ki
jo mora oblikovati šola, javno mnenje in ravnanje vodilnih ljudi druž-
be. Na etičnih načelih človekovih pravic in dolžnosti do skupnosti, svo-
boščin in socialne pravičnosti zasnovana družbena ureditev zagotavlja
dostojanstvo osebe in družbeno stabilnost. Gospodarstvo, zasnovano
na etičnih načelih, ki jih omogočajo samoupravna družbena kontrola,
konsistenten pravosodni sistem, pravična socialna regulativa, učinkovi-
to delovanje javnih služb in tudi transparentno gospodarjenje z držav-
nim in zasebnim premoženjem, zagotavlja družbeno stabilnost in pri-
merno blaginjo vsem državljanom.
Na teh izhodiščih je razvil koncept ustavnega reda in zakonoda-
je, ki morata omogočiti učinkovito in odgovorno delovanje vseh javnih
služb, delovanje stanovskih organizacij (sindikati itd.) in civilnih zdru-
ženj. Posebej je razdelal področje socialne zakonodaje, da lahko skrbi za
pravično prerazporeditev družbenega dohodka od proizvodnje, narod
nega premoženja in zasebnega kapitala. Socialna politika je po Gosarju
temelj družbene stabilnosti. Da se zagotovi takšno preobrazbo družbe,
je potreben socialni boj za družbene reforme, ki ga morajo voditi in re-
gulirati zakonite ustanove: sindikati, civilna združenja, parlament itd.
133
