Page 141 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 141
marko kerševan
problematiko religije in religioznosti v modernih družbah, posebej se-
veda v ZDA, čeprav je ob tem (in zato) pisal tudi o sodobnem kapita-
lizmu (pa revolucijah in socializmu), o modernizaciji, globalizaciji, so-
dobnem kulturnem in religijskem pluralizmu. Njegove številne živahno
in berljivo pisane knjige so imele – drugače kot Luckmannove – odmev
tudi v širših in ne le strokovnih družboslovnih krogih.2 Na hitro in od
zunaj bi ga lahko označili kot kritičnega, zmerno konzervativnega av-
torja, ki je samokritično reflektiral in analiziral tudi lastna konzerva-
tivna stališča in nazore.
Od kod in zakaj slaba vest oziroma občutek dolžnosti, da moram
Petra Bergerja predstaviti slovenski javnosti?
Prvi razlog je najosebnejši. Z Bergerjevimi teksti sem se srečal že
povsem na začetku svojega raziskovalnega dela, in to z dvema deloma,
ki ju je napisal skupaj z Luckmannom, že omenjeno knjigo Družbena
konstrukcija realnosti in odmevnim skupnim člankom Sekularizacija in
pluralizem v International Yearbook for the Sociology of Religion (1966).
Obe deli sta močno vplivali tudi na moje raziskovanje. Luckmanna sem
kmalu za tem leta 1972 tudi osebno spoznal in kasneje z njim sodeloval:
kot Humboldtov štipendist, na različnih mednarodnih in domačih kon-
ferencah, postali in ostali smo družinski prijatelji vse do njegove smrti
leta 2015. Tudi pisal sem o njem. Bergerja osebno nisem nikdar srečal.
Prav v letih mojih najintenzivnejših stikov z Luckmannom sta se ne-
kako razšla; ne le zaradi njegovega odhoda v Evropo, ampak tudi stro-
kovno, nenazadnje pri teoretskem opredeljevanju religije. Luckmann je
religijo opredeljeval zelo široko, Berger je vztrajal pri ožji opredelitvi,
2 Nekaj (značilnih) naslovov njegovih glavnih del (poleg omenjenih v članku): Invi-
tation to Sociology: A Humanistic Perspective (1963), The Sacred Canopy: Elements
of a Sociological Theory of Religion (1967), A Rumors of Angels: Modern Society and
Rediscovery of the Supernatural (1969), The Homeless Mind (1973), Pyramids of Sac-
rifice: Political Ethics and Social Change (1974), The Heretical Imperative: Contem-
porary Possibilities of Religious Affirmation (1979), A Far Glory: The Quest for Faith
in an Age of Credulity (1992), The Desecularization of the World (ur.) (1999), Many
Globalizations: Cultural Diversity in the Contemporary World s Samuelom Hun-
tingtonom (2002), Religious America, Secular Europe? z Grace Davie in Effie Fokas
(2008).
139
problematiko religije in religioznosti v modernih družbah, posebej se-
veda v ZDA, čeprav je ob tem (in zato) pisal tudi o sodobnem kapita-
lizmu (pa revolucijah in socializmu), o modernizaciji, globalizaciji, so-
dobnem kulturnem in religijskem pluralizmu. Njegove številne živahno
in berljivo pisane knjige so imele – drugače kot Luckmannove – odmev
tudi v širših in ne le strokovnih družboslovnih krogih.2 Na hitro in od
zunaj bi ga lahko označili kot kritičnega, zmerno konzervativnega av-
torja, ki je samokritično reflektiral in analiziral tudi lastna konzerva-
tivna stališča in nazore.
Od kod in zakaj slaba vest oziroma občutek dolžnosti, da moram
Petra Bergerja predstaviti slovenski javnosti?
Prvi razlog je najosebnejši. Z Bergerjevimi teksti sem se srečal že
povsem na začetku svojega raziskovalnega dela, in to z dvema deloma,
ki ju je napisal skupaj z Luckmannom, že omenjeno knjigo Družbena
konstrukcija realnosti in odmevnim skupnim člankom Sekularizacija in
pluralizem v International Yearbook for the Sociology of Religion (1966).
Obe deli sta močno vplivali tudi na moje raziskovanje. Luckmanna sem
kmalu za tem leta 1972 tudi osebno spoznal in kasneje z njim sodeloval:
kot Humboldtov štipendist, na različnih mednarodnih in domačih kon-
ferencah, postali in ostali smo družinski prijatelji vse do njegove smrti
leta 2015. Tudi pisal sem o njem. Bergerja osebno nisem nikdar srečal.
Prav v letih mojih najintenzivnejših stikov z Luckmannom sta se ne-
kako razšla; ne le zaradi njegovega odhoda v Evropo, ampak tudi stro-
kovno, nenazadnje pri teoretskem opredeljevanju religije. Luckmann je
religijo opredeljeval zelo široko, Berger je vztrajal pri ožji opredelitvi,
2 Nekaj (značilnih) naslovov njegovih glavnih del (poleg omenjenih v članku): Invi-
tation to Sociology: A Humanistic Perspective (1963), The Sacred Canopy: Elements
of a Sociological Theory of Religion (1967), A Rumors of Angels: Modern Society and
Rediscovery of the Supernatural (1969), The Homeless Mind (1973), Pyramids of Sac-
rifice: Political Ethics and Social Change (1974), The Heretical Imperative: Contem-
porary Possibilities of Religious Affirmation (1979), A Far Glory: The Quest for Faith
in an Age of Credulity (1992), The Desecularization of the World (ur.) (1999), Many
Globalizations: Cultural Diversity in the Contemporary World s Samuelom Hun-
tingtonom (2002), Religious America, Secular Europe? z Grace Davie in Effie Fokas
(2008).
139
