Page 187 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 187
PREVOD
Stati in obstati 15(2019): 185-197
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)185-197
PROTESTANTSKO KRŠČANSTVO IN POLITIKA
Tri pričevanja iz nemške zgodovine 20. stoletja
Marko Kerševan
Uvodno pojasnilo
V rubriki Prevod objavljamo tri prispevke k večni temi »Cerkev in
politika« oziroma – glede na usmeritev naše revije – »protestantsko
krščanstvo in politika«. Tema ni »večna« le zaradi večnosti političnih
konfliktov, s katerimi se cerkve soočajo, se do njih opredeljujejo, vanje
posegajo (ali se jih izogibajo), jih s svojimi posegi ali neposegi sopro
izvajajo. Večna je tudi zato, ker se morajo cerkve vedno znova vpraše-
vati, kako konkretno upoštevati dvoje krščanskih izhodišč/spoznanj, ki
naj bi usmerjala njihovo ravnanje nasproti politiki in v njej sami. Gre
za dvoje izhodišč/spoznanj, od katerih ni mogoče zanikati ali ignorira-
ti nobenega; upoštevati je treba oba, kljub neizogibnim napetostim ali
celo nasprotjem med njima. Ostajati zgolj pri enem ali drugem je (zgodo-
vinsko izpričana) pot v versko, moralno ali politično katastrofo. Naloga
krščanske politične misli in prakse je, da odgovori na vprašanje, kako
je mogoče upoštevati eno in drugo načelo v konkretni družbeno-zgo-
dovinski življenjski situaciji in artikulaciji.
Gre seveda za (reformatorsko) krščansko načelo, da je »vstali Kristus
Gospod vsega sveta«, da ni področja zunaj njegove vladavine in da
se mora zato kristjanova vera izražati v njegovem delovanju na vseh
ž ivljenjskih področjih. Drugo (ali prvo) je načelo, ki ga je luteranstvo za
Luthrom formuliralo z naukom o »dveh kraljestvih«, o »dveh regimen-
185
Stati in obstati 15(2019): 185-197
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(30)185-197
PROTESTANTSKO KRŠČANSTVO IN POLITIKA
Tri pričevanja iz nemške zgodovine 20. stoletja
Marko Kerševan
Uvodno pojasnilo
V rubriki Prevod objavljamo tri prispevke k večni temi »Cerkev in
politika« oziroma – glede na usmeritev naše revije – »protestantsko
krščanstvo in politika«. Tema ni »večna« le zaradi večnosti političnih
konfliktov, s katerimi se cerkve soočajo, se do njih opredeljujejo, vanje
posegajo (ali se jih izogibajo), jih s svojimi posegi ali neposegi sopro
izvajajo. Večna je tudi zato, ker se morajo cerkve vedno znova vpraše-
vati, kako konkretno upoštevati dvoje krščanskih izhodišč/spoznanj, ki
naj bi usmerjala njihovo ravnanje nasproti politiki in v njej sami. Gre
za dvoje izhodišč/spoznanj, od katerih ni mogoče zanikati ali ignorira-
ti nobenega; upoštevati je treba oba, kljub neizogibnim napetostim ali
celo nasprotjem med njima. Ostajati zgolj pri enem ali drugem je (zgodo-
vinsko izpričana) pot v versko, moralno ali politično katastrofo. Naloga
krščanske politične misli in prakse je, da odgovori na vprašanje, kako
je mogoče upoštevati eno in drugo načelo v konkretni družbeno-zgo-
dovinski življenjski situaciji in artikulaciji.
Gre seveda za (reformatorsko) krščansko načelo, da je »vstali Kristus
Gospod vsega sveta«, da ni področja zunaj njegove vladavine in da
se mora zato kristjanova vera izražati v njegovem delovanju na vseh
ž ivljenjskih področjih. Drugo (ali prvo) je načelo, ki ga je luteranstvo za
Luthrom formuliralo z naukom o »dveh kraljestvih«, o »dveh regimen-
185
