Page 190 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 190
prevod
poluradni dokument Evangeličanske cerkve, ki je konkretneje preso-
dil in obsodil sodelovanje in sokrivdo nemških protestantov pri uvelja-
vljanju nacizma.
Prva »izjava o krivdi«, tako imenovana »Stuttgarter Schulderklärung
1945« iz oktobra 19452, se je zadovoljila s sicer brezrezervnim priznanjem:
Z veliko bolečino izjavljamo: mnogim narodom in deželam smo
povzročili neizmerno trpljenje [dobesedno: po nas je prišlo na mnoge na-
rode in dežele neizmerno trpljenje]. Kar smo pogosto že govorili v naših
verskih občinah, to izjavljamo zdaj v imenu vse Cerkve.
Takoj za tem pojasnjuje: »Dolga leta smo se sicer v imenu Jezusa Kristusa
borili proti duhu, ki je našel svoj strašni izraz v nasilnem nacionalsocia-
lističnem režimu.« V nadaljevanju obtožuje in ublažuje hkrati: »Toda ob-
tožujemo se, da nismo pogumneje izpovedovali, zvesteje molili, zavze-
teje verovali in gorečneje ljubili«. To je bilo tudi vse.
Stuttgartska izjava izzveni v samoobtoževanje, da so si cerkev in ver-
niki premalo prizadevali za dobro, ne omenja pa, da bi bilo v njihovem
delovanju lahko kaj slabega/zgrešenega in kaj bi to bilo. Darmstadtsko
besedilo v tem smislu nadaljuje/dopolnjuje stuttgartsko priznanje kriv-
de. Pri nastajanju besedila so odločilno sodelovali Martin Niemöller
(ki je bil tudi podpisnik prve izjave)3, ugledni luteranski teolog Hans
2 »Stuttgartska izjava o krivdi« ali »Stuttgartska izpoved krivde« (v nemščini »Stutt-
garter Schulderklärung« ali »Stuttgarter Schuldbekenntnis«) je nastala ob prvem
povojnem obisku Nemčije predstavnikov svetovnega Ekumenskega sveta Cerkva
18./19. oktobra 1945. Podpisalo jo je enajst uglednih članov sveta Evangeličan-
ske cerkve v Nemčiji: Theophil Wurm, Hans Christian Asmussen, Hans Meiser,
Heinr ich Held, Hanns Lilje, Hugo Hahn, Wilhelm Niesel, Rudolf Smend, Gustav
Heinemann, Otto Dibelius, Martin Niemöller. Objavljena je bila pod naslovom
»Stuttgarter Erklärung« januarja 1946 v uradnem cerkvenem glasilu Verordnungs-
und Nachrichtenblatt. Amtliches Organ der EKD. Nr.1, Jan. 1946.
3 Martin Niemöller (1892–1984) je bil v času nacizma sedem let v koncentracijskem
taborišču in je avtor znane grenke »zgodbe« (ki kroži v več variantah): »Najprej so
prišli po soseda komunista, pa sem bil tiho, saj nisem bil komunist, potem so pri
šli po socialista, pa sem bil tiho, saj nisem bil socialist, potem so prišli po sindika-
lista, pa sem bil tiho, saj nisem bil sindikalist, potem so prišli po Juda, pa sem bil
188
poluradni dokument Evangeličanske cerkve, ki je konkretneje preso-
dil in obsodil sodelovanje in sokrivdo nemških protestantov pri uvelja-
vljanju nacizma.
Prva »izjava o krivdi«, tako imenovana »Stuttgarter Schulderklärung
1945« iz oktobra 19452, se je zadovoljila s sicer brezrezervnim priznanjem:
Z veliko bolečino izjavljamo: mnogim narodom in deželam smo
povzročili neizmerno trpljenje [dobesedno: po nas je prišlo na mnoge na-
rode in dežele neizmerno trpljenje]. Kar smo pogosto že govorili v naših
verskih občinah, to izjavljamo zdaj v imenu vse Cerkve.
Takoj za tem pojasnjuje: »Dolga leta smo se sicer v imenu Jezusa Kristusa
borili proti duhu, ki je našel svoj strašni izraz v nasilnem nacionalsocia-
lističnem režimu.« V nadaljevanju obtožuje in ublažuje hkrati: »Toda ob-
tožujemo se, da nismo pogumneje izpovedovali, zvesteje molili, zavze-
teje verovali in gorečneje ljubili«. To je bilo tudi vse.
Stuttgartska izjava izzveni v samoobtoževanje, da so si cerkev in ver-
niki premalo prizadevali za dobro, ne omenja pa, da bi bilo v njihovem
delovanju lahko kaj slabega/zgrešenega in kaj bi to bilo. Darmstadtsko
besedilo v tem smislu nadaljuje/dopolnjuje stuttgartsko priznanje kriv-
de. Pri nastajanju besedila so odločilno sodelovali Martin Niemöller
(ki je bil tudi podpisnik prve izjave)3, ugledni luteranski teolog Hans
2 »Stuttgartska izjava o krivdi« ali »Stuttgartska izpoved krivde« (v nemščini »Stutt-
garter Schulderklärung« ali »Stuttgarter Schuldbekenntnis«) je nastala ob prvem
povojnem obisku Nemčije predstavnikov svetovnega Ekumenskega sveta Cerkva
18./19. oktobra 1945. Podpisalo jo je enajst uglednih članov sveta Evangeličan-
ske cerkve v Nemčiji: Theophil Wurm, Hans Christian Asmussen, Hans Meiser,
Heinr ich Held, Hanns Lilje, Hugo Hahn, Wilhelm Niesel, Rudolf Smend, Gustav
Heinemann, Otto Dibelius, Martin Niemöller. Objavljena je bila pod naslovom
»Stuttgarter Erklärung« januarja 1946 v uradnem cerkvenem glasilu Verordnungs-
und Nachrichtenblatt. Amtliches Organ der EKD. Nr.1, Jan. 1946.
3 Martin Niemöller (1892–1984) je bil v času nacizma sedem let v koncentracijskem
taborišču in je avtor znane grenke »zgodbe« (ki kroži v več variantah): »Najprej so
prišli po soseda komunista, pa sem bil tiho, saj nisem bil komunist, potem so pri
šli po socialista, pa sem bil tiho, saj nisem bil socialist, potem so prišli po sindika-
lista, pa sem bil tiho, saj nisem bil sindikalist, potem so prišli po Juda, pa sem bil
188
