Page 188 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 188
prevod
tih«, o dveh načinih Božjega vladanja svetu – s Postavo in Evangelijem
– in zato z dvema načinoma vernikovega delovanja v (še ne odrešenem)
svetu, kakršen je.
(V okviru katoliške teologije in socialne doktrine je tema »Cerkev in
politika« seveda drugače artikulirana in poimenovana, toda prav tako
»večna« v iskanju (ne)mogočega odgovora na vprašanje, kako v tem sve-
tu živeti (vero v) kraljestvo, ki ni od tega sveta.)
V reviji smo že objavili prevoda dveh klasičnih besedil, neposred-
no posvečenih tej temi: izbor/vpogled v znamenito zgodovinskosocio
loško (in teološko) raziskavo Ernsta Troeltscha »Družbeni nauki krščan
skih cerkva in skupin« (Stati inu obstati 13–14/2011, s komentarjem
Volkerja Drehsena) ter analitično in programsko Barthovo predavan
je »Skupnost kristjanov in skupnost državljanov« (Stati inu obstati 23-
24/2016). Objavili smo tudi prevod Barmenske deklaracije iz leta 1934, ki
je v krizni in kritični situaciji krščanske vere in politike v Nemčiji po-
izkušala formulirati temeljna načela in »kažipote« krščanskega odnosa
in delovanja (17–18/2013).1
Tokrat objavljamo tri besedila, tri dokumente časa, s katerimi so se
avtorji soočali s konkretnimi političnimi izzivi svojega časa in prosto-
ra. Gre za skrajno intenzivna, zavzeta, kritična soočanja z – vsaj v dveh
primerih – skrajno stisko (pred grozečo politično katastrofo in po njej),
h kateri so prispevali tudi verniki in cerkve same s svojo neustrezno de-
javnostjo ali nedejavnostjo. Vsa tri besedila so iz nemškega prostora, iz
časa soočanja z nacizmom ali njegovimi kasnejšimi posledicami. Ne slu-
čajno v vseh treh odmeva omenjena Barmenska deklaracija; v dveh be-
sedilih neposredno, eno kot da jo anticipira. V reviji smo ob 80-letnici
njenega sprejema (Beseda urednika, 19-20/2014) že zapisali, da pomeni-
jo njena načela, artikulirana v skrajno zaostrenih političnih razmerah in
razmerjih, smerokaz ali vsaj opomin tudi širše in na daljši rok, torej tudi
za nas danes. Prepričan sem, da lahko – mutatis mutandis – isto rečemo
tudi za odgovore/nagovore, ki jih posredujejo tri tokrat prevedena bese-
1 Prevod Leona Novaka v okviru njegovega predavanja/članka »Izpovedujoča cer-
kev, Bekennende Kirche,« Stati inu obstati 13, št. 17–18 (2013): 210–13.
186
tih«, o dveh načinih Božjega vladanja svetu – s Postavo in Evangelijem
– in zato z dvema načinoma vernikovega delovanja v (še ne odrešenem)
svetu, kakršen je.
(V okviru katoliške teologije in socialne doktrine je tema »Cerkev in
politika« seveda drugače artikulirana in poimenovana, toda prav tako
»večna« v iskanju (ne)mogočega odgovora na vprašanje, kako v tem sve-
tu živeti (vero v) kraljestvo, ki ni od tega sveta.)
V reviji smo že objavili prevoda dveh klasičnih besedil, neposred-
no posvečenih tej temi: izbor/vpogled v znamenito zgodovinskosocio
loško (in teološko) raziskavo Ernsta Troeltscha »Družbeni nauki krščan
skih cerkva in skupin« (Stati inu obstati 13–14/2011, s komentarjem
Volkerja Drehsena) ter analitično in programsko Barthovo predavan
je »Skupnost kristjanov in skupnost državljanov« (Stati inu obstati 23-
24/2016). Objavili smo tudi prevod Barmenske deklaracije iz leta 1934, ki
je v krizni in kritični situaciji krščanske vere in politike v Nemčiji po-
izkušala formulirati temeljna načela in »kažipote« krščanskega odnosa
in delovanja (17–18/2013).1
Tokrat objavljamo tri besedila, tri dokumente časa, s katerimi so se
avtorji soočali s konkretnimi političnimi izzivi svojega časa in prosto-
ra. Gre za skrajno intenzivna, zavzeta, kritična soočanja z – vsaj v dveh
primerih – skrajno stisko (pred grozečo politično katastrofo in po njej),
h kateri so prispevali tudi verniki in cerkve same s svojo neustrezno de-
javnostjo ali nedejavnostjo. Vsa tri besedila so iz nemškega prostora, iz
časa soočanja z nacizmom ali njegovimi kasnejšimi posledicami. Ne slu-
čajno v vseh treh odmeva omenjena Barmenska deklaracija; v dveh be-
sedilih neposredno, eno kot da jo anticipira. V reviji smo ob 80-letnici
njenega sprejema (Beseda urednika, 19-20/2014) že zapisali, da pomeni-
jo njena načela, artikulirana v skrajno zaostrenih političnih razmerah in
razmerjih, smerokaz ali vsaj opomin tudi širše in na daljši rok, torej tudi
za nas danes. Prepričan sem, da lahko – mutatis mutandis – isto rečemo
tudi za odgovore/nagovore, ki jih posredujejo tri tokrat prevedena bese-
1 Prevod Leona Novaka v okviru njegovega predavanja/članka »Izpovedujoča cer-
kev, Bekennende Kirche,« Stati inu obstati 13, št. 17–18 (2013): 210–13.
186
