Page 189 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 189
tri pričevanja
dila. Pa najsi vidimo naš sedanji čas in prostor kot zelo drugačna od tis-
tih, iz katerih govorijo, ali pa morda kot ne tako drugačna!
Prvo besedilo je nekoliko skrajšana pridiga luteranskega teologa
Dietricha Bonhoefferja (1906–1945) ob prazniku reformacije v Berlinu,
6. novembra 1932, prav na dan volitev v nemški Reichstag. Za pridi-
go si je 26-letni Bonhoeffer izbral odlomek iz Janezovega Razodetja,
Apokalipse! Pri pridigi je bil navzoč tudi takratni nemški predsednik,
stari Paul von Hindenburg (1847–1934), ki je marca tega leta ob ponov-
ni kandidaturi tudi s podporo socialdemokratov premagal Hitlerja, ko
se je ta potegoval za predsedniški položaj. Na novembrskih volitvah je
Hitlerjeva stranka v primerjavi s predhodnimi julija 1932 doživela vidno
oseko in zmanjšanje števila glasov, čeprav je ostala najmočnejša stranka
v parlamentu; povečalo se je število komunističnih poslancev. Tudi v no-
voizvoljenem državnem zboru, s sprtimi levimi, sredinskimi in konser-
vativnimi strankami, ni bilo mogoče sestaviti večinske vladne koalicije
brez Hitlerjeve NSDAP. Po dolgem taktiziranju in omahovanju je 85-let
ni Hindenburg popustil prigovarjanjem in pritiskom ter 30. januarja 1933
imenoval za kanclerja Hitlerja. Popustil je tudi Hitlerju, ko je še istega
leta razpisal nove volitve, na katerih je NSDAP – potem ko je Hitler z
vladnimi ukrepi razbil komunistične in socialdemokratske organizaci-
je – končno dosegla parlamentarno večino (v koaliciji z manjšim zave-
znikom). Nadaljevanje je znano. Hindenburg je umrl aprila leta 1934.
Dietrich Bonhoeffer je bil vseskozi nasprotnik Hitlerja in nacional-
socializma: svoj odpor je marca 1945 plačal z življenjem v nacističnem
obračunu z zarotniki po atentatu na Hitlerja. O Bonhoefferju, njego-
vi teologiji in etiki, njegovem nasprotovanju nacizmu in sodelovanju
pri zaroti proti Hitlerju je v naši reviji (3–4/2006, 48–75) obsežno pisal
Nenad Vitorović ob izidu slovenskega prevoda izbranih Bonhoefferjevih
spisov (Odgovornost in svoboda, Mohorjeva družba, 2005).
Drugo besedilo, (ki smo ga po viru, iz katerega smo prevajali, naslo-
vili z nosilnimi besedami samega teksta: Zablodili smo), je tako imeno-
vana Darmstadtska izjava iz leta 1947. Pod naslovom »O politični poti
našega ljudstva« jo je 8. avgusta 1947 sprejel Bratski svet Evangeličanske
cerkve v Nemčiji. Izjava je bila po koncu vojne in zlomu nacizma prvi
187
dila. Pa najsi vidimo naš sedanji čas in prostor kot zelo drugačna od tis-
tih, iz katerih govorijo, ali pa morda kot ne tako drugačna!
Prvo besedilo je nekoliko skrajšana pridiga luteranskega teologa
Dietricha Bonhoefferja (1906–1945) ob prazniku reformacije v Berlinu,
6. novembra 1932, prav na dan volitev v nemški Reichstag. Za pridi-
go si je 26-letni Bonhoeffer izbral odlomek iz Janezovega Razodetja,
Apokalipse! Pri pridigi je bil navzoč tudi takratni nemški predsednik,
stari Paul von Hindenburg (1847–1934), ki je marca tega leta ob ponov-
ni kandidaturi tudi s podporo socialdemokratov premagal Hitlerja, ko
se je ta potegoval za predsedniški položaj. Na novembrskih volitvah je
Hitlerjeva stranka v primerjavi s predhodnimi julija 1932 doživela vidno
oseko in zmanjšanje števila glasov, čeprav je ostala najmočnejša stranka
v parlamentu; povečalo se je število komunističnih poslancev. Tudi v no-
voizvoljenem državnem zboru, s sprtimi levimi, sredinskimi in konser-
vativnimi strankami, ni bilo mogoče sestaviti večinske vladne koalicije
brez Hitlerjeve NSDAP. Po dolgem taktiziranju in omahovanju je 85-let
ni Hindenburg popustil prigovarjanjem in pritiskom ter 30. januarja 1933
imenoval za kanclerja Hitlerja. Popustil je tudi Hitlerju, ko je še istega
leta razpisal nove volitve, na katerih je NSDAP – potem ko je Hitler z
vladnimi ukrepi razbil komunistične in socialdemokratske organizaci-
je – končno dosegla parlamentarno večino (v koaliciji z manjšim zave-
znikom). Nadaljevanje je znano. Hindenburg je umrl aprila leta 1934.
Dietrich Bonhoeffer je bil vseskozi nasprotnik Hitlerja in nacional-
socializma: svoj odpor je marca 1945 plačal z življenjem v nacističnem
obračunu z zarotniki po atentatu na Hitlerja. O Bonhoefferju, njego-
vi teologiji in etiki, njegovem nasprotovanju nacizmu in sodelovanju
pri zaroti proti Hitlerju je v naši reviji (3–4/2006, 48–75) obsežno pisal
Nenad Vitorović ob izidu slovenskega prevoda izbranih Bonhoefferjevih
spisov (Odgovornost in svoboda, Mohorjeva družba, 2005).
Drugo besedilo, (ki smo ga po viru, iz katerega smo prevajali, naslo-
vili z nosilnimi besedami samega teksta: Zablodili smo), je tako imeno-
vana Darmstadtska izjava iz leta 1947. Pod naslovom »O politični poti
našega ljudstva« jo je 8. avgusta 1947 sprejel Bratski svet Evangeličanske
cerkve v Nemčiji. Izjava je bila po koncu vojne in zlomu nacizma prvi
187
