Page 193 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 193
tri pričevanja
Kdor ima uho, naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam. Zmagovalcu bom
dal jesti z drevesa življenja, ki je v Božjem raju (Raz 2, 4–5, 7).
Vsem nam bi moralo postati jasno, da smo v dvanajsti uri življenja
naše evangeličanske cerkve, da torej nimamo več dosti časa, ko bo od
ločeno, ali je z njo konec ali jo čaka začetek novega dne [...].
Zakaj ne uvidimo, da ta cerkev ni več Luthrova cerkev, da je bil
Luther od hudiča stisnjen v kot, ko je v strahu božjem izrekel svoj »tu
kaj stojim« [»in ne morem drugače«], in da je ta njegov stavek zelo malo
primeren, da bi ga mi današnji povzemali za njim. Preprosto ni resno ali
pa je neodpustljivo lahkomiselno in ošabno, če se zabarikadiramo za to
besedo, za tem stavkom. Mi lahko drugače, vsekakor bi morali drugače
in bilo bi zares nečastno pred Bogom in ljudmi, če bi zmogli samo tako
in ne drugače. Nihče od nas ni na zadnjem položaju, na katerem bi lah
ko le še v molitvi k Bogu rekel: ne morem drugače, pomagaj mi. Mi lah
ko in tudi moramo drugače.
Danes bo s prižnic tisočkrat odmevalo: Tukaj stojim, ne morem dru
gače. Toda Bog pravi: »Vendar imam zoper tebe ...«
Protestantska cerkev praznuje svoj dan. K njenim tradicionalnim ob
veznostim spada, da protestira. Protestirati mora, čeprav je lahko zelo
različno, proti čemu. Tokrat torej proti sekularizmu v liku brezbožnos
ti, seveda tudi proti katolicizmu in njegovim nevarnostim, zdaj morda
še posebej (pri čemer so seveda mišljene le politične nevarnosti). Dan
protestantizma skratka pomeni protest: protest proti pretesnim spo
nam, proti dogmi in avtoriteti, protest za svobodo mišljenja in vesti,
za svobodo posameznika; protest proti nemorali in neveri; protest pro
ti vsem, ki niso v cerkvi in ki se zato za protest komajda zmenijo. Kako
lahkotno in samozavestno protestiramo, saj imamo napisano pravi
co do tega. Kakšen krasen dan. Kričimo: Mi protestiramo! Toda Bog
govori: »Vendar imam zoper tebe ...« To pomeni, da tudi Bog protes
tira. Proti komu? Proti nam in našemu protestu! Ali ne slišimo tega?
reformacije, 6.11. 1932. Prav na ta dan so bile volitve v Reichstag, po katerih je Hit
ler postal nemški kancler. Z oglatimi oklepaji označene okrajšave in pojasnila so
uredniški ali prevajalčevi. Po uporabljenem viru je prevzet tudi uredniški naslov
pridige. Biblijski citati so po Slovenskem standardnem prevodu.
191
Kdor ima uho, naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam. Zmagovalcu bom
dal jesti z drevesa življenja, ki je v Božjem raju (Raz 2, 4–5, 7).
Vsem nam bi moralo postati jasno, da smo v dvanajsti uri življenja
naše evangeličanske cerkve, da torej nimamo več dosti časa, ko bo od
ločeno, ali je z njo konec ali jo čaka začetek novega dne [...].
Zakaj ne uvidimo, da ta cerkev ni več Luthrova cerkev, da je bil
Luther od hudiča stisnjen v kot, ko je v strahu božjem izrekel svoj »tu
kaj stojim« [»in ne morem drugače«], in da je ta njegov stavek zelo malo
primeren, da bi ga mi današnji povzemali za njim. Preprosto ni resno ali
pa je neodpustljivo lahkomiselno in ošabno, če se zabarikadiramo za to
besedo, za tem stavkom. Mi lahko drugače, vsekakor bi morali drugače
in bilo bi zares nečastno pred Bogom in ljudmi, če bi zmogli samo tako
in ne drugače. Nihče od nas ni na zadnjem položaju, na katerem bi lah
ko le še v molitvi k Bogu rekel: ne morem drugače, pomagaj mi. Mi lah
ko in tudi moramo drugače.
Danes bo s prižnic tisočkrat odmevalo: Tukaj stojim, ne morem dru
gače. Toda Bog pravi: »Vendar imam zoper tebe ...«
Protestantska cerkev praznuje svoj dan. K njenim tradicionalnim ob
veznostim spada, da protestira. Protestirati mora, čeprav je lahko zelo
različno, proti čemu. Tokrat torej proti sekularizmu v liku brezbožnos
ti, seveda tudi proti katolicizmu in njegovim nevarnostim, zdaj morda
še posebej (pri čemer so seveda mišljene le politične nevarnosti). Dan
protestantizma skratka pomeni protest: protest proti pretesnim spo
nam, proti dogmi in avtoriteti, protest za svobodo mišljenja in vesti,
za svobodo posameznika; protest proti nemorali in neveri; protest pro
ti vsem, ki niso v cerkvi in ki se zato za protest komajda zmenijo. Kako
lahkotno in samozavestno protestiramo, saj imamo napisano pravi
co do tega. Kakšen krasen dan. Kričimo: Mi protestiramo! Toda Bog
govori: »Vendar imam zoper tebe ...« To pomeni, da tudi Bog protes
tira. Proti komu? Proti nam in našemu protestu! Ali ne slišimo tega?
reformacije, 6.11. 1932. Prav na ta dan so bile volitve v Reichstag, po katerih je Hit
ler postal nemški kancler. Z oglatimi oklepaji označene okrajšave in pojasnila so
uredniški ali prevajalčevi. Po uporabljenem viru je prevzet tudi uredniški naslov
pridige. Biblijski citati so po Slovenskem standardnem prevodu.
191
