Page 218 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 218
povzetki, synopses, ZUSAMMENFASSUNGEN
gab es einige Einschränkungen für das Patent, aber im Allgemeinen begannen sich die
Dinge zum Besseren zu wenden.
Schlüsselwörter: Toleranzpatent, Militärgeschichte, aufgeklärter Absolutismus, Kai-
ser Joseph II.
UDC 274(437.3)(091)
Jonatan Vinkler
Češki bratje – 560 let. III: Na intelektualnem odru Češkega kraljestva:
Jan Blahoslav
Z Janom Blahoslavom (1523–1571) so češki bratje dosegli enega svojih intelektualnih
vrhov, kajti po pomenu njegove besedilne produkcije za razvoj češkega jezika in knji-
ževnosti je mogoče Blahoslava primerjati le z Lukášem Pražským (1460–1528) in z Ja-
nom Amosom Komenským (1592–1670). Poleg tega so češki bratje z Blahoslavom do-
končno prenehali biti intelektualni »obstranci« oziroma le opazovalci v učeni kulturi in
njeni sopotniki.
Blahoslav se je intelektualno oblikoval na češkobratskih šolah, toda tudi na latinski
šoli v Goldbergu, na univerzah v nemškem prostoru (Wittenberg, Königsberg, Basel) in
s stiki z uglednimi humanisti svoje dobe. Kot krščanski humanist je želel, da bi se vera
v Odrešenika in pobožnost harmonično družili z najboljšo izobrazbo, ki jo je tedanja
doba mogla dati kristjanu. Njegov koncept krščanskega humanizma je v ospredje stavil
učenega kristjana, ki ima nalogo, da svoj razum in zmožnosti ves čas zavestno vedno-
stno uri in izpopolnjuje z učenjem ter znanjem. In je tako zmožen učinkovitega dialoga
tudi z izobraženimi »kritiki evangelija«.
Na zgodovino splošne cerkve, in tudi čeških bratov kot njenega posebnega dela, je
Blahoslav gledal kot na zgodovino manifestacij izvoljenosti, kot na pojavljanje izvolje-
nih posameznikov skozi zgodovino, od padca človeka iz Božje milosti do odrešitve. Ob
tem je menil, da je imel Vsevišnji na svetu ves čas ude svoje cerkve in jih bo imel do
konca sveta, četudi pravih vernikov v posameznih zgodovinskih obdobjih ni vedno lah-
ko prepoznati med množico drugih ljudi. Blahoslav tako pravice do eksistence za češke
brate ni izpeljeval iz razvoja cerkve, njenih izpričanih zgodovinskih strukturnih zna-
čilnosti in prelomov v zgodovinskem toku, temveč iz izvoljenosti vernikov. Gibalo zgo-
dovine (cerkve) tako ni človek s svojimi naklepi, sklepi, spodrsi, zapleti in homatija-
mi, temveč Bog s svojo stvariteljsko in odrešenjsko pobudo – ta da v vseh dobah zgo-
dovine in na vseh meridianih sveta obrača kolo zgodovine in tako vedno vzdržuje svo-
jo cerkev. Blahoslav je menil, da v posameznih obdobjih Božja cerkev ostaja skrita, ano-
nimna, vedno pa manjšinska, in se šele s pogledom »v vzvratnem ogledalu« pokaže kot
prava Božja ustanova.
216
gab es einige Einschränkungen für das Patent, aber im Allgemeinen begannen sich die
Dinge zum Besseren zu wenden.
Schlüsselwörter: Toleranzpatent, Militärgeschichte, aufgeklärter Absolutismus, Kai-
ser Joseph II.
UDC 274(437.3)(091)
Jonatan Vinkler
Češki bratje – 560 let. III: Na intelektualnem odru Češkega kraljestva:
Jan Blahoslav
Z Janom Blahoslavom (1523–1571) so češki bratje dosegli enega svojih intelektualnih
vrhov, kajti po pomenu njegove besedilne produkcije za razvoj češkega jezika in knji-
ževnosti je mogoče Blahoslava primerjati le z Lukášem Pražským (1460–1528) in z Ja-
nom Amosom Komenským (1592–1670). Poleg tega so češki bratje z Blahoslavom do-
končno prenehali biti intelektualni »obstranci« oziroma le opazovalci v učeni kulturi in
njeni sopotniki.
Blahoslav se je intelektualno oblikoval na češkobratskih šolah, toda tudi na latinski
šoli v Goldbergu, na univerzah v nemškem prostoru (Wittenberg, Königsberg, Basel) in
s stiki z uglednimi humanisti svoje dobe. Kot krščanski humanist je želel, da bi se vera
v Odrešenika in pobožnost harmonično družili z najboljšo izobrazbo, ki jo je tedanja
doba mogla dati kristjanu. Njegov koncept krščanskega humanizma je v ospredje stavil
učenega kristjana, ki ima nalogo, da svoj razum in zmožnosti ves čas zavestno vedno-
stno uri in izpopolnjuje z učenjem ter znanjem. In je tako zmožen učinkovitega dialoga
tudi z izobraženimi »kritiki evangelija«.
Na zgodovino splošne cerkve, in tudi čeških bratov kot njenega posebnega dela, je
Blahoslav gledal kot na zgodovino manifestacij izvoljenosti, kot na pojavljanje izvolje-
nih posameznikov skozi zgodovino, od padca človeka iz Božje milosti do odrešitve. Ob
tem je menil, da je imel Vsevišnji na svetu ves čas ude svoje cerkve in jih bo imel do
konca sveta, četudi pravih vernikov v posameznih zgodovinskih obdobjih ni vedno lah-
ko prepoznati med množico drugih ljudi. Blahoslav tako pravice do eksistence za češke
brate ni izpeljeval iz razvoja cerkve, njenih izpričanih zgodovinskih strukturnih zna-
čilnosti in prelomov v zgodovinskem toku, temveč iz izvoljenosti vernikov. Gibalo zgo-
dovine (cerkve) tako ni človek s svojimi naklepi, sklepi, spodrsi, zapleti in homatija-
mi, temveč Bog s svojo stvariteljsko in odrešenjsko pobudo – ta da v vseh dobah zgo-
dovine in na vseh meridianih sveta obrača kolo zgodovine in tako vedno vzdržuje svo-
jo cerkev. Blahoslav je menil, da v posameznih obdobjih Božja cerkev ostaja skrita, ano-
nimna, vedno pa manjšinska, in se šele s pogledom »v vzvratnem ogledalu« pokaže kot
prava Božja ustanova.
216
