Page 61 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 61
karl-reinhart trauner
ja Jožefa II.) izvedene nasilne preselitve [»transmigracije«] iz Stadla ob
Muri (Knall 2002, 132–257).
Tolerančni patent
Marija Terezija je umrla 29. novembra 1780 in že po nekaj dneh je
njen sin in naslednik začel uvajati novo versko zakonodajo (Kuzmič
2011, 307–8). Že 31. decembra 1780 je odpravil verske komisije; sledili so
drugi predpisi. Z dvornim dekretom 30. januarja 1781 je določil, da »ne
sme biti v nobenem predpisu razlikovanja med katoliki in protestanti«
(Handbuch 1785, 421).
Že pred izdajo Tolerančnega patenta oktobra 178110 so bile po hitrem
postopku zaporedoma odpravljene vse prepovedi za protestante (Desput
1981, 111). V državnem svetu in dvorni pisarni so vneto in kontraverzno
razpravljali o političnih smernicah. Na cesarski ukaz je bilo dvornemu
svetu predloženo v presojo anonimno besedilo z naslovom Opažanja
o religijskem razlikovanju (Betrachtungen über Religionsdifferenzen)
(Frank 1882, 21–23), v katerem se govori tudi o razmerah v vojski. Vojska
je bila predstavljena kot »zanesljiv in že dolgotrajen primer«, ki spodbu-
ja, da se mu »zaupa in sledi«. V vojski se namreč
razlika v religiji v nobenem primeru ni obravnavala, in to od najnižje stop-
nje do feldmaršala in vojnega predsednika […]. Vsak je bil obravnavan po
svojem obnašanju, svojih sposobnostih, trudu in službeni vnemi, vsak je
lahko veroval, kar je bilo po njegovem prepričanju najboljše. Vsak je lahko
prakticiral svojo vero, če le ni zato zanemarjal svojih službenih obvezno-
sti; ni bilo dovoljeno govoriti niti za niti proti niti komurkoli koga druge-
ga zapeljevati ali spravljati v zmoto. (Frank 1882, 21)
V nadaljnjih predlogih anonimnega avtorja najdemo tudi formulaci-
je, ki so bile potem skoraj dobesedno vključene v Tolerančni patent. Če bi
tolerirali konfesionalne razlike in upoštevali konfesionalne posebnosti,
10 Patent je bil dejansko izgotovljen 20. oktobra 1781, a antidatiran na 13. oktober.
59
ja Jožefa II.) izvedene nasilne preselitve [»transmigracije«] iz Stadla ob
Muri (Knall 2002, 132–257).
Tolerančni patent
Marija Terezija je umrla 29. novembra 1780 in že po nekaj dneh je
njen sin in naslednik začel uvajati novo versko zakonodajo (Kuzmič
2011, 307–8). Že 31. decembra 1780 je odpravil verske komisije; sledili so
drugi predpisi. Z dvornim dekretom 30. januarja 1781 je določil, da »ne
sme biti v nobenem predpisu razlikovanja med katoliki in protestanti«
(Handbuch 1785, 421).
Že pred izdajo Tolerančnega patenta oktobra 178110 so bile po hitrem
postopku zaporedoma odpravljene vse prepovedi za protestante (Desput
1981, 111). V državnem svetu in dvorni pisarni so vneto in kontraverzno
razpravljali o političnih smernicah. Na cesarski ukaz je bilo dvornemu
svetu predloženo v presojo anonimno besedilo z naslovom Opažanja
o religijskem razlikovanju (Betrachtungen über Religionsdifferenzen)
(Frank 1882, 21–23), v katerem se govori tudi o razmerah v vojski. Vojska
je bila predstavljena kot »zanesljiv in že dolgotrajen primer«, ki spodbu-
ja, da se mu »zaupa in sledi«. V vojski se namreč
razlika v religiji v nobenem primeru ni obravnavala, in to od najnižje stop-
nje do feldmaršala in vojnega predsednika […]. Vsak je bil obravnavan po
svojem obnašanju, svojih sposobnostih, trudu in službeni vnemi, vsak je
lahko veroval, kar je bilo po njegovem prepričanju najboljše. Vsak je lahko
prakticiral svojo vero, če le ni zato zanemarjal svojih službenih obvezno-
sti; ni bilo dovoljeno govoriti niti za niti proti niti komurkoli koga druge-
ga zapeljevati ali spravljati v zmoto. (Frank 1882, 21)
V nadaljnjih predlogih anonimnega avtorja najdemo tudi formulaci-
je, ki so bile potem skoraj dobesedno vključene v Tolerančni patent. Če bi
tolerirali konfesionalne razlike in upoštevali konfesionalne posebnosti,
10 Patent je bil dejansko izgotovljen 20. oktobra 1781, a antidatiran na 13. oktober.
59
