Page 185 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 185
Stati in obstati 16(2020): 183-188
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(31)183-188
Geza Erniša
SVETO PISMO, EKOLOGIJA,
VAROVANJE STVARSTVA
Ohranitev stvarstva s stališča Biblije, njenega poročila o stvarjenju
sveta ter naših zadolžitvah in nalogah, ki jih v tem svetu imamo, ver-
ni in neverni, ne samo na področju »socialne ekologije«, temveč tudi na
področju okoljske ekologije, je več kot pomembna tema in gotovo bomo
vsi soglašali s tem, da je zelo tesno povezana z globalnim problemom,
ki ga pod skupnim imenovalcem imenujemo »globalne spremembe kli-
matskih razmer«, ki se nas vseh dotikajo. Vendar, in če smo odkriti, be-
seda »globalizacija« večkrat prikrije marsikateri problem in težavo ter
postane priročen odgovor, ko ne želimo, ne vemo ali pa nočemo reši-
ti čisto konkretnih težav, s katerimi se ubadamo, in bi se z njimi mora-
li ukvarjati čisto konkretno in to takoj, tu in zdaj.
Verjetno se vsi, in to ne samo enkrat, sprašujemo: od kod življenje,
od kod svet, kako in zakaj je nastal, kako in zakaj se razvija, kako ga ra-
zumemo, kako se moramo v njem in do njega obnašati in vesti. In se-
veda tudi, če in komu zanj odgovarjamo. To spraševanje je pomembno
in potrebno zaradi različnih vidikov odkrivanja stvarjenjske resničnos-
ti in tudi zaradi tega, da bi lažje definirali naše dolžnosti do tega sveta,
celotnega stvarstva in vsega, kar nas obdaja. V kontekstu povedanega
se čisto na kratko vprašajmo:
Kaj razume naravoslovje pod pojmom stvarjenjska resničnost? Iz
klasične fizike smo povzeli, da svet sestoji iz stvari v prostoru in času,
stvari so zgrajene iz materije, materija pa povzroča sile in te sile vpliva-
jo nanjo. Resnično je po tem pojmovanju in razlagi samo tisto, kar lah-
183
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(31)183-188
Geza Erniša
SVETO PISMO, EKOLOGIJA,
VAROVANJE STVARSTVA
Ohranitev stvarstva s stališča Biblije, njenega poročila o stvarjenju
sveta ter naših zadolžitvah in nalogah, ki jih v tem svetu imamo, ver-
ni in neverni, ne samo na področju »socialne ekologije«, temveč tudi na
področju okoljske ekologije, je več kot pomembna tema in gotovo bomo
vsi soglašali s tem, da je zelo tesno povezana z globalnim problemom,
ki ga pod skupnim imenovalcem imenujemo »globalne spremembe kli-
matskih razmer«, ki se nas vseh dotikajo. Vendar, in če smo odkriti, be-
seda »globalizacija« večkrat prikrije marsikateri problem in težavo ter
postane priročen odgovor, ko ne želimo, ne vemo ali pa nočemo reši-
ti čisto konkretnih težav, s katerimi se ubadamo, in bi se z njimi mora-
li ukvarjati čisto konkretno in to takoj, tu in zdaj.
Verjetno se vsi, in to ne samo enkrat, sprašujemo: od kod življenje,
od kod svet, kako in zakaj je nastal, kako in zakaj se razvija, kako ga ra-
zumemo, kako se moramo v njem in do njega obnašati in vesti. In se-
veda tudi, če in komu zanj odgovarjamo. To spraševanje je pomembno
in potrebno zaradi različnih vidikov odkrivanja stvarjenjske resničnos-
ti in tudi zaradi tega, da bi lažje definirali naše dolžnosti do tega sveta,
celotnega stvarstva in vsega, kar nas obdaja. V kontekstu povedanega
se čisto na kratko vprašajmo:
Kaj razume naravoslovje pod pojmom stvarjenjska resničnost? Iz
klasične fizike smo povzeli, da svet sestoji iz stvari v prostoru in času,
stvari so zgrajene iz materije, materija pa povzroča sile in te sile vpliva-
jo nanjo. Resnično je po tem pojmovanju in razlagi samo tisto, kar lah-
183
