Page 186 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 186
razgledi, vpogledi
ko zaznamo z našimi čuti in opazujemo z našimi instrumenti. V okvi-
ru takšnega razmišljanja za pojma, kot sta »stvariteljski božji duh« in
»življenje«, o katerih govori Cerkev, skorajda ni več prostora. Religija se
tu zdi le kot pobožna želja. Pa vendar in kljub vsemu je potrebno reči:
moderni naravoslovci poznajo svoje meje. In zato ni napačna trditev, da
naravoslovje vedno dojame samo del resničnosti, nikoli celote. Običajno
se sicer naravoslovje ne moti v tem, kar trdi, ampak v tem, kar zamol-
či. Torej ne pove ali ne zna razložiti in povedati vsega. Zato mora pri-
znati, da obstajajo tudi drugi načini dostopa do resničnosti, in to tisti,
ki učijo in pravijo, da ta svet ni večen, temveč ima svoj začetek in po tej
logiki ima tudi svoj konec. Zaradi definicije znanstvenosti naravoslov-
je o Stvarniku, torej Bogu, ne more dati niti pozitivnih niti negativnih
izjav. In zakaj nam je to pomembno vedeti? Tudi zaradi prepričanja, da
vprašanja o smislu našega življenja, našega odnosa do Boga, sočloveka
in narave niso samo antropološkega značaja, temveč predpostavljajo tudi
človekovo odgovornost do Transcendence, Boga.
Kaj pravi Biblija o stvarjenju
»V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo« (1 Mz 1,1 ). Ta stavek stoji
na začetku Biblije. »Verujem v Boga, Očeta, vsemogočnega Stvarnika ne-
bes in zemlje« (prvi člen apostolske veroizpovedi, skupne vsem kristja-
nom, katolikom, pravoslavcem, evangeličanom). Bog torej ni samo gos-
podar ljudi, človeka, temveč tudi gospodar vsega stvarstva.
V 1 Mz 2,15 lahko tudi beremo: »Gospod Bog je vzel človeka in ga
postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval.« Torej obdeloval in
varoval. Poudarek originalnega teksta je na »varoval«. To je torej man-
dat, ki ga človek dobi od samega Boga. Tudi za mnoge sporna vrstica 1
Mz 1,28, »In Bog ju je blagoslovil, in Bog jima je rekel« (Adamu in Evi),
je zelo jasna: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo
podvrzita.« Gospodujta. Vse resne študije tega bibličnega citata seveda
gredo v smeri, da »podvrzita, gospodujta« pri Bogu ne pomeni isto kot
pod pojmom »podvrzita« razumemo mi, ljudje, kajti to bi bilo v po-
184
ko zaznamo z našimi čuti in opazujemo z našimi instrumenti. V okvi-
ru takšnega razmišljanja za pojma, kot sta »stvariteljski božji duh« in
»življenje«, o katerih govori Cerkev, skorajda ni več prostora. Religija se
tu zdi le kot pobožna želja. Pa vendar in kljub vsemu je potrebno reči:
moderni naravoslovci poznajo svoje meje. In zato ni napačna trditev, da
naravoslovje vedno dojame samo del resničnosti, nikoli celote. Običajno
se sicer naravoslovje ne moti v tem, kar trdi, ampak v tem, kar zamol-
či. Torej ne pove ali ne zna razložiti in povedati vsega. Zato mora pri-
znati, da obstajajo tudi drugi načini dostopa do resničnosti, in to tisti,
ki učijo in pravijo, da ta svet ni večen, temveč ima svoj začetek in po tej
logiki ima tudi svoj konec. Zaradi definicije znanstvenosti naravoslov-
je o Stvarniku, torej Bogu, ne more dati niti pozitivnih niti negativnih
izjav. In zakaj nam je to pomembno vedeti? Tudi zaradi prepričanja, da
vprašanja o smislu našega življenja, našega odnosa do Boga, sočloveka
in narave niso samo antropološkega značaja, temveč predpostavljajo tudi
človekovo odgovornost do Transcendence, Boga.
Kaj pravi Biblija o stvarjenju
»V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo« (1 Mz 1,1 ). Ta stavek stoji
na začetku Biblije. »Verujem v Boga, Očeta, vsemogočnega Stvarnika ne-
bes in zemlje« (prvi člen apostolske veroizpovedi, skupne vsem kristja-
nom, katolikom, pravoslavcem, evangeličanom). Bog torej ni samo gos-
podar ljudi, človeka, temveč tudi gospodar vsega stvarstva.
V 1 Mz 2,15 lahko tudi beremo: »Gospod Bog je vzel človeka in ga
postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval.« Torej obdeloval in
varoval. Poudarek originalnega teksta je na »varoval«. To je torej man-
dat, ki ga človek dobi od samega Boga. Tudi za mnoge sporna vrstica 1
Mz 1,28, »In Bog ju je blagoslovil, in Bog jima je rekel« (Adamu in Evi),
je zelo jasna: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo
podvrzita.« Gospodujta. Vse resne študije tega bibličnega citata seveda
gredo v smeri, da »podvrzita, gospodujta« pri Bogu ne pomeni isto kot
pod pojmom »podvrzita« razumemo mi, ljudje, kajti to bi bilo v po-
184
