Page 183 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 183
vinko ošlak
vanje ali konec bivanja, ampak bivanje proč od Boga in njegovega več-
nega kraljestva.
Mnogi so Slovencem oznanjali Boga, najprej tujci, potem tudi naši
rojaki sami. A eden ga je oznanjal, ne s teološkim priročnikom v roki,
ampak z Božjo besedo v srcu, glavi in roki – Primož Trubar. Trubar ni
kazal k sebi, ni klical ljudi k sebi – kazal je h Kristusu in h Kristusu jih
je klical in jih iz njegove besede učil. Tako tudi mi ne kažemo k Trubarju
in ne kličemo ljudi k Trubarju, ampak se samo spominjamo človeka, ki
je govoril iz resnice, ki je Kristus sam, kakor naroča apostol:
Spominjajte se svojih voditeljev, ki so vam oznanili Božjo besedo. Še in
še motrite, kako so izstopili iz življenja in posnemajte njihovo vero. (Heb
13,7)
To je naš pogled na Trubarja, ki povsem ustreza temu, kar je sam ve-
roval in kako je sam živel in pričeval za svojega Učitelja in Odrešenika. V
prvi slovenski knjigi je razložena vsa »matematika«, s katero je mogoče
prav razrešiti problem, edini resnični problem vsakega Slovenca in vse-
ga slovenskega naroda, namreč problem človekove vere, ki pa je le tako
dolgo problem, dokler neznanka te največje enačbe ni razodeta, kakor
jo je Pavel na Areopagu hotel razodeti učenim Grkom, ko jih je opozo-
ril na spomenik »neznanemu bogu«, on pa jim je obljubil, da jim ozna-
ni znanega Boga. Slovenski narod kot celota se od tistih Grkov razliku-
je samo po tem, da v povprečju nima njihove učenosti, z njimi pa deli
malobrižnost do najpomembnejšega vprašanja, s katerim je soočen vsak
človek, tako tudi Grk in Slovenec, s tem pa tudi vsak narod, tako grški
kakor tudi slovenski.
Kako naj ta spis sklenem drugače, kakor da ponovim za Trubarjem:
Za vse Slovence prosim milosti, miru, usmiljenja in pravega spoznanja
Boga po Jezusu Kristusu. (Katekizem, 1550)
181
vanje ali konec bivanja, ampak bivanje proč od Boga in njegovega več-
nega kraljestva.
Mnogi so Slovencem oznanjali Boga, najprej tujci, potem tudi naši
rojaki sami. A eden ga je oznanjal, ne s teološkim priročnikom v roki,
ampak z Božjo besedo v srcu, glavi in roki – Primož Trubar. Trubar ni
kazal k sebi, ni klical ljudi k sebi – kazal je h Kristusu in h Kristusu jih
je klical in jih iz njegove besede učil. Tako tudi mi ne kažemo k Trubarju
in ne kličemo ljudi k Trubarju, ampak se samo spominjamo človeka, ki
je govoril iz resnice, ki je Kristus sam, kakor naroča apostol:
Spominjajte se svojih voditeljev, ki so vam oznanili Božjo besedo. Še in
še motrite, kako so izstopili iz življenja in posnemajte njihovo vero. (Heb
13,7)
To je naš pogled na Trubarja, ki povsem ustreza temu, kar je sam ve-
roval in kako je sam živel in pričeval za svojega Učitelja in Odrešenika. V
prvi slovenski knjigi je razložena vsa »matematika«, s katero je mogoče
prav razrešiti problem, edini resnični problem vsakega Slovenca in vse-
ga slovenskega naroda, namreč problem človekove vere, ki pa je le tako
dolgo problem, dokler neznanka te največje enačbe ni razodeta, kakor
jo je Pavel na Areopagu hotel razodeti učenim Grkom, ko jih je opozo-
ril na spomenik »neznanemu bogu«, on pa jim je obljubil, da jim ozna-
ni znanega Boga. Slovenski narod kot celota se od tistih Grkov razliku-
je samo po tem, da v povprečju nima njihove učenosti, z njimi pa deli
malobrižnost do najpomembnejšega vprašanja, s katerim je soočen vsak
človek, tako tudi Grk in Slovenec, s tem pa tudi vsak narod, tako grški
kakor tudi slovenski.
Kako naj ta spis sklenem drugače, kakor da ponovim za Trubarjem:
Za vse Slovence prosim milosti, miru, usmiljenja in pravega spoznanja
Boga po Jezusu Kristusu. (Katekizem, 1550)
181
