Page 232 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 232
povzetki, SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN
V življenju je napisal okrog 210 pravljic. Še vedno se najde kakšna njegova pravljica v
rokopisu.
Verski motivi so v Andersenovih pravljicah močno zastopani, postavljeni so v kon-
tekst avtorskih oz. klasičnih pravljic in se prepletajo s pravljičnimi bitji, pri čemer so
nekatere pisateljeve pravljice tudi antipravljice (Max Lüthi), ker imajo nesrečen konec.
Verski motivi se pojavljajo v obliki motivov, motivnih drobcev ali slepih motivov (Max
Lüthi). Verske motive se pojmuje kot nadpomenko za različne motive, ki se pojavljajo v
posameznih religijah. Pri Andersenu se pojavljajo različni verski motivi, predvsem kris-
tijanizirani, ki imajo v pravljicah ob pravljičnih bitjih drugačno vlogo in so v drugač-
nem – pravljičnem – kontekstu. Danski raziskovalec Lars Bo Jansen je pri preučevanju
verskih motivov pri H. C. Andersenu naštel 123 motivov.
H. C. Andersen je izumil model klasične (avtorske) pravljice za otroke in odrasle
med letoma 1835–1874; Zipes pravi, da z ideološkim namenom, ker so njegove pravlji-
ce prežete s splošnimi nauki protestantke etike in z idejo o naravnem biološkem redu.
Čeprav je bil skromnega socialnega porekla, je zagovarjal meščanske poglede na svet, ki
so bili sprejeti kot pravilo za zahodno kulturo. V osnovi je bil Andersen protestant, ven-
dar viri pravijo, da je bil zelo praznoveren. V nekaterih pravljicah je evfemiziral vero,
predvsem ko so glavni literarni liki ženski (npr. Deklica z vžigalicami, Mala morska de-
klica, O deklici, ki je stopila na kruh idr.), v drugih je bil skeptičen (npr. Senca, Stara figa
idr.). V nekaterih pravljicah prevladujejo verski motivi (Rdeči čeveljci), v drugih orien-
talski (Leteči kovček), v nekaterih ljudsko verovanje in praznoverje (Vilinja gora), spet v
drugih ideologija (Cesarjeva nova oblačila).
Ob praznovanju 200-letnice Andersenovega rojstva, leta 2005, so danski raziskoval-
ci pripravili posnemanja vredno znanstveno spletno stran ter raziskovali njegovo življe-
nje in delo, prevode in vpliv na druge avtorje, pravljice in kulturo.
Ključne besede: Hans Christian Andersen, Søren Kierkegaard, avtorske pravljice,
antipravljice
Religious Motifs in the Fairy Tales of Hans Christian Andersen
The purpose of the article is to present to the Slovenian professional public the im-
portant characteristics of the tales of the Danish storyteller H. C. Andersen (1805–1875).
In his lifetime, Andersen wrote seventy books (autobiographies, operas, librettos, ro-
mances, etc.) and one book of fairy tales, which has been reprinted several times and for
which he actually became famous in the 19th century - the Golden Age of Fairy Tales, as
Jack Zipes calls it. Andersen wrote about 210 fairy tales. Now and then, some of his fairy
tales can still be found in manuscript.
Religious motifs are strongly represented in Andersen’s fairy tales; they are placed
in the context of authorial / classical fairy tales along with fairy tale creatures, with some
of the writer’s fairy tales also being anti-fairy-tales (Max Lüthi) because they have an
unfortunate ending. Religious motifs appear in the form of motifs, motif fragments or
230
V življenju je napisal okrog 210 pravljic. Še vedno se najde kakšna njegova pravljica v
rokopisu.
Verski motivi so v Andersenovih pravljicah močno zastopani, postavljeni so v kon-
tekst avtorskih oz. klasičnih pravljic in se prepletajo s pravljičnimi bitji, pri čemer so
nekatere pisateljeve pravljice tudi antipravljice (Max Lüthi), ker imajo nesrečen konec.
Verski motivi se pojavljajo v obliki motivov, motivnih drobcev ali slepih motivov (Max
Lüthi). Verske motive se pojmuje kot nadpomenko za različne motive, ki se pojavljajo v
posameznih religijah. Pri Andersenu se pojavljajo različni verski motivi, predvsem kris-
tijanizirani, ki imajo v pravljicah ob pravljičnih bitjih drugačno vlogo in so v drugač-
nem – pravljičnem – kontekstu. Danski raziskovalec Lars Bo Jansen je pri preučevanju
verskih motivov pri H. C. Andersenu naštel 123 motivov.
H. C. Andersen je izumil model klasične (avtorske) pravljice za otroke in odrasle
med letoma 1835–1874; Zipes pravi, da z ideološkim namenom, ker so njegove pravlji-
ce prežete s splošnimi nauki protestantke etike in z idejo o naravnem biološkem redu.
Čeprav je bil skromnega socialnega porekla, je zagovarjal meščanske poglede na svet, ki
so bili sprejeti kot pravilo za zahodno kulturo. V osnovi je bil Andersen protestant, ven-
dar viri pravijo, da je bil zelo praznoveren. V nekaterih pravljicah je evfemiziral vero,
predvsem ko so glavni literarni liki ženski (npr. Deklica z vžigalicami, Mala morska de-
klica, O deklici, ki je stopila na kruh idr.), v drugih je bil skeptičen (npr. Senca, Stara figa
idr.). V nekaterih pravljicah prevladujejo verski motivi (Rdeči čeveljci), v drugih orien-
talski (Leteči kovček), v nekaterih ljudsko verovanje in praznoverje (Vilinja gora), spet v
drugih ideologija (Cesarjeva nova oblačila).
Ob praznovanju 200-letnice Andersenovega rojstva, leta 2005, so danski raziskoval-
ci pripravili posnemanja vredno znanstveno spletno stran ter raziskovali njegovo življe-
nje in delo, prevode in vpliv na druge avtorje, pravljice in kulturo.
Ključne besede: Hans Christian Andersen, Søren Kierkegaard, avtorske pravljice,
antipravljice
Religious Motifs in the Fairy Tales of Hans Christian Andersen
The purpose of the article is to present to the Slovenian professional public the im-
portant characteristics of the tales of the Danish storyteller H. C. Andersen (1805–1875).
In his lifetime, Andersen wrote seventy books (autobiographies, operas, librettos, ro-
mances, etc.) and one book of fairy tales, which has been reprinted several times and for
which he actually became famous in the 19th century - the Golden Age of Fairy Tales, as
Jack Zipes calls it. Andersen wrote about 210 fairy tales. Now and then, some of his fairy
tales can still be found in manuscript.
Religious motifs are strongly represented in Andersen’s fairy tales; they are placed
in the context of authorial / classical fairy tales along with fairy tale creatures, with some
of the writer’s fairy tales also being anti-fairy-tales (Max Lüthi) because they have an
unfortunate ending. Religious motifs appear in the form of motifs, motif fragments or
230
