Page 229 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 229
povzetki, SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN
zične kulture na Kranjskem v obdobju baroka. Moderna recepcija Komenskega je pove-
zana z delovanjem Slovenskega učiteljskega društva, z začetkom izdajanja specializirane
periodike za vprašanja učiteljevanja/pedagogike (Učiteljski tovariš, Popotnik), s slavljen
jem 300-letnice rojstva Komenskega in s strokovnim osamosvajanjem pedagogike kot
znanstvene discipline, prvi informatorji in prevajalci pa so bili, tudi zaradi jezikovne-
ga znanja, ponavadi Čehi, ki so službovali na Slovenskem. Komenský je bil že na začet-
ku moderne recepcije umeščen v slovenski idearij in imaginarij, in sicer na nekonserva-
tivni idejni strani. Topogledno je bil tudi presojan pri glavnem ideologu ločitve duhov
in kulturnega boja med Slovenci v zadnji tretjini 19. stoletja – goriškem teologu Anto-
nu Mahniču. Slednji ni s stališča katoliškega integralizma presojal le političnih in estet-
skih fenomenov sedanjosti (npr. literarnih besedil Josipa Stritarja, Simona Gregorčiča in
Antona Aškerca), temveč tudi preteklosti, npr. pesništvo Franceta Prešerna, in tako tudi
Jana Amosa Komenskega. Recepcija Komenskega v slovenski kulturi ima naslednje ti-
pološke značilnosti: 1) necelovitost (v refleksivno in/ali poustvarjalno prevodno recep-
cijo prihajajo skorajda izključno Komenskega pedagoška dela, izrazito obrobno filozof-
ska, povsem ob strani pa ostanejo njegova historiografska in teološka dela ter literarno
ustvarjanje v češkem jeziku, npr. Komenskega pesništvo in pripovedništvo), 2) recepcij-
ska redukcija (podvrženost posameznemu časovno zamejenemu in tedaj prevladujoče-
mu ideariju ter imaginariju in/ali jezikovno neznanje češkega jezika) in 3) prigodništvo.
Temu je pripisati dejstvo, da kljub nespornemu mestu Komenskega kot klasika evrop-
ske humanistične misli doslej ni izšla niti ena slovenska knjižna izdaja, ki bi vsebovala
spise Jana Komenskega v kritično komentiranem sodobnem prevodu in bi bila uredni-
ško, kolikor je le mogoče, celovit prerez avtorjevega teološkega, filozofskega, pedagoške-
ga in literarnega opusa.
Ključne besede: Jan Amos Komenský, recepcija, slovenska kultura, 19. stoletje
“Diligently read good books, so that you become learned, wise and pious …
God will bestow upon you the spirit of wisdom, go, live and be joyful …”
Jan Amos Komenský and the reception of his works among Slovenes
in the 19th century
The reception of Komenský (John Amos Comenius) in Slovene culture dates back
to the beginning of the 18th century when the Capuchin monk Janez Adam Gaiger (Hip-
polytus Rudolphswertensis, 1667–1722) used the dictionary from Komenský’s textbook
Orbis pictus in compiling his own dictionary, Dictionarium trilingue (1712). Since Hip-
polytus’ dictionary was handwritten, this re-creative reception by a competent read-
er could not influence the image of the Slovene or Slovene-German bilingual culture in
Carniola during the Baroque period. The modern reception of Komenský is related to
the activities of the Slovene Teachers’ Association, the beginning of publishing of spe-
cialized periodicals on teaching/pedagogy issues (Teacher’s Companion, Traveler), the
celebration of the 300th anniversary of Komenský’s birth, and the formal establishing of
227
zične kulture na Kranjskem v obdobju baroka. Moderna recepcija Komenskega je pove-
zana z delovanjem Slovenskega učiteljskega društva, z začetkom izdajanja specializirane
periodike za vprašanja učiteljevanja/pedagogike (Učiteljski tovariš, Popotnik), s slavljen
jem 300-letnice rojstva Komenskega in s strokovnim osamosvajanjem pedagogike kot
znanstvene discipline, prvi informatorji in prevajalci pa so bili, tudi zaradi jezikovne-
ga znanja, ponavadi Čehi, ki so službovali na Slovenskem. Komenský je bil že na začet-
ku moderne recepcije umeščen v slovenski idearij in imaginarij, in sicer na nekonserva-
tivni idejni strani. Topogledno je bil tudi presojan pri glavnem ideologu ločitve duhov
in kulturnega boja med Slovenci v zadnji tretjini 19. stoletja – goriškem teologu Anto-
nu Mahniču. Slednji ni s stališča katoliškega integralizma presojal le političnih in estet-
skih fenomenov sedanjosti (npr. literarnih besedil Josipa Stritarja, Simona Gregorčiča in
Antona Aškerca), temveč tudi preteklosti, npr. pesništvo Franceta Prešerna, in tako tudi
Jana Amosa Komenskega. Recepcija Komenskega v slovenski kulturi ima naslednje ti-
pološke značilnosti: 1) necelovitost (v refleksivno in/ali poustvarjalno prevodno recep-
cijo prihajajo skorajda izključno Komenskega pedagoška dela, izrazito obrobno filozof-
ska, povsem ob strani pa ostanejo njegova historiografska in teološka dela ter literarno
ustvarjanje v češkem jeziku, npr. Komenskega pesništvo in pripovedništvo), 2) recepcij-
ska redukcija (podvrženost posameznemu časovno zamejenemu in tedaj prevladujoče-
mu ideariju ter imaginariju in/ali jezikovno neznanje češkega jezika) in 3) prigodništvo.
Temu je pripisati dejstvo, da kljub nespornemu mestu Komenskega kot klasika evrop-
ske humanistične misli doslej ni izšla niti ena slovenska knjižna izdaja, ki bi vsebovala
spise Jana Komenskega v kritično komentiranem sodobnem prevodu in bi bila uredni-
ško, kolikor je le mogoče, celovit prerez avtorjevega teološkega, filozofskega, pedagoške-
ga in literarnega opusa.
Ključne besede: Jan Amos Komenský, recepcija, slovenska kultura, 19. stoletje
“Diligently read good books, so that you become learned, wise and pious …
God will bestow upon you the spirit of wisdom, go, live and be joyful …”
Jan Amos Komenský and the reception of his works among Slovenes
in the 19th century
The reception of Komenský (John Amos Comenius) in Slovene culture dates back
to the beginning of the 18th century when the Capuchin monk Janez Adam Gaiger (Hip-
polytus Rudolphswertensis, 1667–1722) used the dictionary from Komenský’s textbook
Orbis pictus in compiling his own dictionary, Dictionarium trilingue (1712). Since Hip-
polytus’ dictionary was handwritten, this re-creative reception by a competent read-
er could not influence the image of the Slovene or Slovene-German bilingual culture in
Carniola during the Baroque period. The modern reception of Komenský is related to
the activities of the Slovene Teachers’ Association, the beginning of publishing of spe-
cialized periodicals on teaching/pedagogy issues (Teacher’s Companion, Traveler), the
celebration of the 300th anniversary of Komenský’s birth, and the formal establishing of
227
