Page 73 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 73
Stati in obstati 16(2020): 71-94
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(31)71-94
Jonatan Vinkler
»BERI SKRBNU DOBRE BUKVE,
DE TI POSTANEŠ VUČEN, MODER
INU BRUMEN ... BUG TEBI DODELI DUHA
TE MODROSTI, PEJDI, ŽIVI
INU JIMY SE DOBRU ...«
JAN AMOS KOMENSKÝ IN NJEGOVA DELA
PRI SLOVENCIH: RECEPCIJA V 19. STOLETJU
Po 6. aprilu 1941 si je pomemben del slovenskega narodnega ozem-
lja prigrabila fašistična Italija. In tako so po okupaciji Ljubljane blago-
dati »izboljševanja slovanskih tujerodcev s tisočletno italijansko kul-
turo« na vzhodu novega rimskega imperija, kot se je tedaj mislilo in
govorilo, doletele ne le ljudi, temveč tudi topografske entitete in njihova
poimenovanja. – Kot preimenovanja: slovensko in slovansko se je mo-
ralo umakniti italijanskemu. Proti temu ni pomagalo ne kranjsko kola-
boriranje z italijansko oblastjo, celo romanje v Rim k duceju in bolj ali
manj ponižne, celo klečeplazne lojalnostne geste vrhov slovenske kon-
servativne politike ne. Na italijanski strani ni bilo popuščanja: tudi uli-
ce in njihova dotedanja obeležja v glavnem mestu Ljubljanske pokraji-
ne so morali izražati novi red. Ena od takih pridobitev je bila tudi nova
Petrarcova ulica, ki pa ni bila nič drugega kot stara Komenskega ulica.
Ta del mesta je namreč 5. aprila 1892, ob tristoletnici rojstva (Valenčič
1989, 108), na pobudo slovenskih šolnikov1 dobil ime po zadnjem češko-
1 Sklep o poimenovanju Ulice Komenskega je sprejel ljubljanski mestni zastop leta
1892; hkrati je isti organ učiteljskemu društvu odobril tudi 100 goldinarjev za pri-
pravo slavnostnega večera v počastitev Komenskega.
71
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(31)71-94
Jonatan Vinkler
»BERI SKRBNU DOBRE BUKVE,
DE TI POSTANEŠ VUČEN, MODER
INU BRUMEN ... BUG TEBI DODELI DUHA
TE MODROSTI, PEJDI, ŽIVI
INU JIMY SE DOBRU ...«
JAN AMOS KOMENSKÝ IN NJEGOVA DELA
PRI SLOVENCIH: RECEPCIJA V 19. STOLETJU
Po 6. aprilu 1941 si je pomemben del slovenskega narodnega ozem-
lja prigrabila fašistična Italija. In tako so po okupaciji Ljubljane blago-
dati »izboljševanja slovanskih tujerodcev s tisočletno italijansko kul-
turo« na vzhodu novega rimskega imperija, kot se je tedaj mislilo in
govorilo, doletele ne le ljudi, temveč tudi topografske entitete in njihova
poimenovanja. – Kot preimenovanja: slovensko in slovansko se je mo-
ralo umakniti italijanskemu. Proti temu ni pomagalo ne kranjsko kola-
boriranje z italijansko oblastjo, celo romanje v Rim k duceju in bolj ali
manj ponižne, celo klečeplazne lojalnostne geste vrhov slovenske kon-
servativne politike ne. Na italijanski strani ni bilo popuščanja: tudi uli-
ce in njihova dotedanja obeležja v glavnem mestu Ljubljanske pokraji-
ne so morali izražati novi red. Ena od takih pridobitev je bila tudi nova
Petrarcova ulica, ki pa ni bila nič drugega kot stara Komenskega ulica.
Ta del mesta je namreč 5. aprila 1892, ob tristoletnici rojstva (Valenčič
1989, 108), na pobudo slovenskih šolnikov1 dobil ime po zadnjem češko-
1 Sklep o poimenovanju Ulice Komenskega je sprejel ljubljanski mestni zastop leta
1892; hkrati je isti organ učiteljskemu društvu odobril tudi 100 goldinarjev za pri-
pravo slavnostnega večera v počastitev Komenskega.
71
