Page 10 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 10
beseda urednika
darja, da je bila Bohoričeva poudarjena umestitev (jezika) prebivalcev
Kranjske, Štajerske, Koroške, Krasa in Goriške v široki slovanski svet
(in v njegovo bolj ali manj izmišljeno davno in slavno zgodovino), na-
menjena tudi krepitvi njihove (ne le jezikovne) samozavesti. Opozarja,
da je Bohoričeva slovnica izšla le nekaj let po prvih pomembnih slovni-
cah nemškega jezika.
Tanja Žigon obudi spomin na nezasluženo skoraj povsem pozab-
ljenega nemško pišočega zgodovinarja Petra Radicsa (Postojna 1836–
Ljubljana 1912) in njegov prispevek k poznavanju protestantizma 16.
stoletja na Kranjskem; članek je hkrati prispevek k predstavitvi zname-
nitih protestantskih plemiških in meščanskih rodbin iz 16. stoletja, tok-
rat Auerspergov/Turjaških, konkretno Herbarta Turjaškega, katerih ob-
čudovalec in slavilec je bil tudi Peter Radics. Darja Kerec prikaže odnos
do protestantov/evangeličanov v prekmurskem katoliškem časopisju od
konca 19. stoletja do začetka 2.svetovne vojne. Jonatan Vinkler nadalju-
je z analizo sprejema in vpliva Jana Amosa Komenskega pri Slovencih,
tokrat z raziskovanjem aktualnih recepcijsko še živih izdaj češkega uče-
njaka in duhovnika ob koncu 20. stoletja, kar je ubesedeno kot besedil-
no editološka analiza zadnje izdaje Komenskega Velike didaktike v slo-
venskem prostoru (1995). Razprava je hkrati iztočnica k diskusiji, kako
s primerljivimi besedilnimi svetovi, kot je Komenskega, v prihodnje in
po kakšnih načelih.
Nada Grošelj je začela letošnjo sezono Študijskih večerov s prika-
zom izzivalnih religioloških idej znanega švedskega pisatelja Hjalmarja
Söderberga (1869–1941); žal so se z njenim predavanjem zaradi pande-
mijske karantene letošnji študijski večeri v Trubarjevi hiši literature in
v reviji zaenkrat končali.
Tudi besedilo Marko Kerševana o Engelsovem obravnavanju začetkov
krščanstva je bilo zamišljeno in pripravljeno za predavanje na Študijskih
večerih, tudi zato, da bi ob Engelsovi 200-letnici tako počastili tudi ju-
bilej, 85-letnico, voditelja večerov Božidarja Debenjaka. Prof. Debenjak
je namreč odločilno zakoličil svojo akademsko pot prav z doktorsko di-
sertacijo o Friedrichu Engelsu, ki je izšla pred natanko 50 leti kot knji-
ga z naslovom Friedrich Engels – zgodovina in odtujitev (Maribor 1970);
244
darja, da je bila Bohoričeva poudarjena umestitev (jezika) prebivalcev
Kranjske, Štajerske, Koroške, Krasa in Goriške v široki slovanski svet
(in v njegovo bolj ali manj izmišljeno davno in slavno zgodovino), na-
menjena tudi krepitvi njihove (ne le jezikovne) samozavesti. Opozarja,
da je Bohoričeva slovnica izšla le nekaj let po prvih pomembnih slovni-
cah nemškega jezika.
Tanja Žigon obudi spomin na nezasluženo skoraj povsem pozab-
ljenega nemško pišočega zgodovinarja Petra Radicsa (Postojna 1836–
Ljubljana 1912) in njegov prispevek k poznavanju protestantizma 16.
stoletja na Kranjskem; članek je hkrati prispevek k predstavitvi zname-
nitih protestantskih plemiških in meščanskih rodbin iz 16. stoletja, tok-
rat Auerspergov/Turjaških, konkretno Herbarta Turjaškega, katerih ob-
čudovalec in slavilec je bil tudi Peter Radics. Darja Kerec prikaže odnos
do protestantov/evangeličanov v prekmurskem katoliškem časopisju od
konca 19. stoletja do začetka 2.svetovne vojne. Jonatan Vinkler nadalju-
je z analizo sprejema in vpliva Jana Amosa Komenskega pri Slovencih,
tokrat z raziskovanjem aktualnih recepcijsko še živih izdaj češkega uče-
njaka in duhovnika ob koncu 20. stoletja, kar je ubesedeno kot besedil-
no editološka analiza zadnje izdaje Komenskega Velike didaktike v slo-
venskem prostoru (1995). Razprava je hkrati iztočnica k diskusiji, kako
s primerljivimi besedilnimi svetovi, kot je Komenskega, v prihodnje in
po kakšnih načelih.
Nada Grošelj je začela letošnjo sezono Študijskih večerov s prika-
zom izzivalnih religioloških idej znanega švedskega pisatelja Hjalmarja
Söderberga (1869–1941); žal so se z njenim predavanjem zaradi pande-
mijske karantene letošnji študijski večeri v Trubarjevi hiši literature in
v reviji zaenkrat končali.
Tudi besedilo Marko Kerševana o Engelsovem obravnavanju začetkov
krščanstva je bilo zamišljeno in pripravljeno za predavanje na Študijskih
večerih, tudi zato, da bi ob Engelsovi 200-letnici tako počastili tudi ju-
bilej, 85-letnico, voditelja večerov Božidarja Debenjaka. Prof. Debenjak
je namreč odločilno zakoličil svojo akademsko pot prav z doktorsko di-
sertacijo o Friedrichu Engelsu, ki je izšla pred natanko 50 leti kot knji-
ga z naslovom Friedrich Engels – zgodovina in odtujitev (Maribor 1970);
244
