Page 14 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 14
razprave, študije
– Predvsem na način zapisa posameznih glasov in na izkazane glaso-
slovne pojave oprto Riglerjevo sklepanje o Bohoričevem avtorstvu
obeh Registrov4 – (z manj gotovosti) krajšega, dodanega DB 1578,5 in
(z več dokazili) daljšega, s širšim obsegom narečnih sopomenk,6 do-
danega DB 1584,7 domnevno kaže predvsem na oblikovanje slovarja
in na njegovo pisno-glasoslovno podobo, manj določno pa predsta-
vlja Bohoričevo avtorstvo po vsebinski plati.8 Kot široko razgledan
in izkušen šolnik ter hkrati jezikoslovec je bil z narečnim gradivom
nedvomno seznanjen, poznal pa je tudi posameznim središčno uve-
ljavljenim poimenovanjem, uporabljenim v DB 1584, v obliki robnih
opomb oz. t. i. marginalij pripisane sopomenke. Registra z zaobseže-
nimi narečnimi sopomenkami sta bila predmet večjega števila pro-
blemsko različno naravnanih obravnav.9
4 Rigler na Bohoričevo avtorstvo Registra, dodanega DB 1584, sklepa na osnovi pi-
snih in glasoslovnih razlik, odkritih primerjalno z jezikom Dalmatinove Biblije.
Neujemalna in raznonamenska je npr. raba é, razlikujejo se zapisi besed z jatom,
zapisa skupine šč (ſzh (Dalmatin) – ſhzh (Bohorič)), medsamoglasniško zapisane-
ga glasu l (dellu (Dalmatin) – delu (Bohorič)) itd. Med glasoslovnimi razlikami iz-
postavlja rabo ali (Dalmatin) – oli (Bohorič), mimu (Dalmatin) – mumu (Bohorič)
itd. (Rigler 1967 in 1968, 228–29).
5 Register uvaja daljši, vsebinsko napovedni naslov z dodano vzročno utemeljitvi-
jo: REGISTER. Vkaterim ſo nekotere Krainske beſſede, sa Haruatou inu drugih
Slouenzou volo, vnih iesik ſtolmazhene, de bodo lete inu druge nashe Buque bule
saſtopili. (DB 1578, 180b)
6 M. Orožen Register (1584) tipološko opredeljuje kot prvi slovenski pokrajinski
knjižno-narečni primerjalni sinonimični (kontaktni) slovarček (Orožen 1983,
196).
7 REGISTER Nekatérih beſéd, katére, Crajnſki, Coroſhki, Slovénſki ali Besjázhki,
Hervázki, Dalmatinſki, Iſtrianſki, ali Craſhki, ſe drugázhi govoré. (DB 1584,
III,CcIIIb)
8 Rigler ugotavlja, da vprašanje, kako je Register nastal in nastajal, še ni pojasnje-
no (Rigler 1967, 10). M. Orožen skuša ugotoviti, kdo bi lahko posredoval sinoni-
mično besedje iz slovenskih in hrvaških dialektalnih pokrajin (Orožen 1996, 164),
Stabej pa npr. domneva, da je Register 1584 »najbrž plod vzajemnega dela članov
preglednega odbora« (Stabej 1967, 185–86).
9 Prim. Stabej 1976; Orožen 1983 in 1986; Gjurin 1984.
248
– Predvsem na način zapisa posameznih glasov in na izkazane glaso-
slovne pojave oprto Riglerjevo sklepanje o Bohoričevem avtorstvu
obeh Registrov4 – (z manj gotovosti) krajšega, dodanega DB 1578,5 in
(z več dokazili) daljšega, s širšim obsegom narečnih sopomenk,6 do-
danega DB 1584,7 domnevno kaže predvsem na oblikovanje slovarja
in na njegovo pisno-glasoslovno podobo, manj določno pa predsta-
vlja Bohoričevo avtorstvo po vsebinski plati.8 Kot široko razgledan
in izkušen šolnik ter hkrati jezikoslovec je bil z narečnim gradivom
nedvomno seznanjen, poznal pa je tudi posameznim središčno uve-
ljavljenim poimenovanjem, uporabljenim v DB 1584, v obliki robnih
opomb oz. t. i. marginalij pripisane sopomenke. Registra z zaobseže-
nimi narečnimi sopomenkami sta bila predmet večjega števila pro-
blemsko različno naravnanih obravnav.9
4 Rigler na Bohoričevo avtorstvo Registra, dodanega DB 1584, sklepa na osnovi pi-
snih in glasoslovnih razlik, odkritih primerjalno z jezikom Dalmatinove Biblije.
Neujemalna in raznonamenska je npr. raba é, razlikujejo se zapisi besed z jatom,
zapisa skupine šč (ſzh (Dalmatin) – ſhzh (Bohorič)), medsamoglasniško zapisane-
ga glasu l (dellu (Dalmatin) – delu (Bohorič)) itd. Med glasoslovnimi razlikami iz-
postavlja rabo ali (Dalmatin) – oli (Bohorič), mimu (Dalmatin) – mumu (Bohorič)
itd. (Rigler 1967 in 1968, 228–29).
5 Register uvaja daljši, vsebinsko napovedni naslov z dodano vzročno utemeljitvi-
jo: REGISTER. Vkaterim ſo nekotere Krainske beſſede, sa Haruatou inu drugih
Slouenzou volo, vnih iesik ſtolmazhene, de bodo lete inu druge nashe Buque bule
saſtopili. (DB 1578, 180b)
6 M. Orožen Register (1584) tipološko opredeljuje kot prvi slovenski pokrajinski
knjižno-narečni primerjalni sinonimični (kontaktni) slovarček (Orožen 1983,
196).
7 REGISTER Nekatérih beſéd, katére, Crajnſki, Coroſhki, Slovénſki ali Besjázhki,
Hervázki, Dalmatinſki, Iſtrianſki, ali Craſhki, ſe drugázhi govoré. (DB 1584,
III,CcIIIb)
8 Rigler ugotavlja, da vprašanje, kako je Register nastal in nastajal, še ni pojasnje-
no (Rigler 1967, 10). M. Orožen skuša ugotoviti, kdo bi lahko posredoval sinoni-
mično besedje iz slovenskih in hrvaških dialektalnih pokrajin (Orožen 1996, 164),
Stabej pa npr. domneva, da je Register 1584 »najbrž plod vzajemnega dela članov
preglednega odbora« (Stabej 1967, 185–86).
9 Prim. Stabej 1976; Orožen 1983 in 1986; Gjurin 1984.
248
