Page 13 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754

RAZPRAVE, ŠTUDIJE

Stati in obstati 16(2020): 247-267
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(32)247-267

Majda Merše

BOHORIČEV PRISPEVEK SLOVENSKEMU
SLOVAROPISJU

0 Eno izmed Bohoričevih osrednjih z jezikom povezanih dejavno-
sti je predstavljalo slovaropisje. Njegovim oblikam in dosežkom je bilo
(poleg krajših omemb) doslej namenjenih več obravnav različnih avtor-
jev.1 Zdi pa se, da ima njegova raziskanost določene meje. Bohorič velja
za avtorja treh vrst slovarskih del:
– Je avtor trojezičnega slovarčka, napisanega v šolske namene in vklju-

čenega v slovensko šolsko slovnico z naslovom Elementale Labacense
cum Nomenclatura trium linguarum latinae, germanicae et sclavo-
nicae (okrog leta 1580). Žal je delo izgubljeno, zato tudi ugotavljanje
obsega in značilnosti slovarčka ter njegovega upoštevanja kot vira za
nadaljnje slovarske prikaze slovenskega jezika ni možno. Sklepanje,
da je bil po vsej verjetnosti eden izmed osnovnih besednih virov za
sledeče slovarje z vključenim slovenskim jezikom,2 je oprto na posa-
mezne primere.3

1 Glede na obravnavano problematiko bodo omenjene v nadaljevanju prispevka.
2 Kozma Ahačič kot najboljši sodobni poznavalec Bohoričevega dela domneva, da

je povezava tega slovarčka, ki je bil v prvi vrsti namenjen učenju latinskih in nem-
ških besed s pomočjo slovenskega jezika, s slovarčki v kasnejši Bohoričevi slovni-
ci malo verjetna (Ahačič 2013).
3 Stabej na verjetno Megiserjevo uporabo slovarčka sklepa na osnovi zapisa imena
gnilc za mesec november, ki ga ni mogoče zaslediti v nobenem drugem delu slo-
venskih protestantskih piscev 16. stoletja (Stabej 1963, 68).

247