Page 11 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 11
marko kerševan in jonatan vinkler
v minulem desetletju pa je več predavanj na študijskih večerih in objav
v naši reviji namenil temam/besedilom Biblije in časov zgodnjega kr-
ščanstva (na primer O Mariji in evangeliju v št. 28/2018), s katerimi se je
soočal tudi Engels v svojih mladih in poznih letih. Ker študijski večeri
letos niso bili uresničeni, naj bo to, kar bi bilo sicer predstavljeno in po-
vedano na njih, kljub temu zabeleženo in objavljeno v rubriki Bilo je po-
vedano. Prof. Debenjaku pa vse dobro in (za)hvala za dosedanje in pri-
hodnje študijske večere!
V Razgledih, vpogledih prispevek Mihaela Glavana o Kocbeku in
Kierkegaardu omogoči posreden in neposreden (s ponatisom delov
dveh besedil) vpogled v Kocbekovo pisanje o danskem mislecu, ki je kot
Kocbek združeval zavzeto osebno krščanstvo z ostro kritiko stranpo-
ti cerkvene organizacije svojega časa (pri Kierkegaardu danske luteran-
ske državne cerkve). O Kierkegaardu je v reviji pisal Peter Kovačič v št.
31/2020. Vincenc Rajšp (tudi kritično) prikaže raziskavo in knjigo av-
strijskega zgodovinarja Karla-Reinharta Traunerja o mariborskih (nem-
ških) evangeličanih 19. in 20. stoletja (Wien: Böhlau 2017) v kontekstu
medkonfesionalnih in mednacionalnih odnosov, o katerih je s »slo-
venske strani« in njenih zornih kotov v reviji pisal zgodovinar Boštjan
Zajšek (23-24/2016). Knjiga s svojimi dokumenti in presojami gotovo kli-
če k nadaljnjim razpravam in raziskavam.
V Kroniki kot običajno objavljamo slavnostni govor ob osrednji dr-
žavni proslavi dneva reformacije. Tokrat, v času, ko zaradi pandemi-
je ni bilo javnih prireditev, ga je na virtualni/televizijski proslavi preb-
ral Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.
Zabeležili smo tudi postavitev spominske plošče Matiji Vlačiću,
Matthiasu Flaciusu Illyricusu, v Luthrovem Wittenbergu, ob 500-le-
tnici njegovega rojstva ter pobudo Luke Ilića, da bi tako ploščo dobil
tudi Adam Bohorič. Prav je, da v Kroniki ob tem zabeležimo tudi, da
je pomembni raziskovalec Vlačićevega življenja in dela, teolog in zgo-
dovinar Luka Ilić, dolgoletni sodelavec naše revije, prejel ob letošnjem
Vlačićevem jubileju posebno priznanje mesta Labina, rojstnega kraja
znamenitega istrskega rojaka.
245
v minulem desetletju pa je več predavanj na študijskih večerih in objav
v naši reviji namenil temam/besedilom Biblije in časov zgodnjega kr-
ščanstva (na primer O Mariji in evangeliju v št. 28/2018), s katerimi se je
soočal tudi Engels v svojih mladih in poznih letih. Ker študijski večeri
letos niso bili uresničeni, naj bo to, kar bi bilo sicer predstavljeno in po-
vedano na njih, kljub temu zabeleženo in objavljeno v rubriki Bilo je po-
vedano. Prof. Debenjaku pa vse dobro in (za)hvala za dosedanje in pri-
hodnje študijske večere!
V Razgledih, vpogledih prispevek Mihaela Glavana o Kocbeku in
Kierkegaardu omogoči posreden in neposreden (s ponatisom delov
dveh besedil) vpogled v Kocbekovo pisanje o danskem mislecu, ki je kot
Kocbek združeval zavzeto osebno krščanstvo z ostro kritiko stranpo-
ti cerkvene organizacije svojega časa (pri Kierkegaardu danske luteran-
ske državne cerkve). O Kierkegaardu je v reviji pisal Peter Kovačič v št.
31/2020. Vincenc Rajšp (tudi kritično) prikaže raziskavo in knjigo av-
strijskega zgodovinarja Karla-Reinharta Traunerja o mariborskih (nem-
ških) evangeličanih 19. in 20. stoletja (Wien: Böhlau 2017) v kontekstu
medkonfesionalnih in mednacionalnih odnosov, o katerih je s »slo-
venske strani« in njenih zornih kotov v reviji pisal zgodovinar Boštjan
Zajšek (23-24/2016). Knjiga s svojimi dokumenti in presojami gotovo kli-
če k nadaljnjim razpravam in raziskavam.
V Kroniki kot običajno objavljamo slavnostni govor ob osrednji dr-
žavni proslavi dneva reformacije. Tokrat, v času, ko zaradi pandemi-
je ni bilo javnih prireditev, ga je na virtualni/televizijski proslavi preb-
ral Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.
Zabeležili smo tudi postavitev spominske plošče Matiji Vlačiću,
Matthiasu Flaciusu Illyricusu, v Luthrovem Wittenbergu, ob 500-le-
tnici njegovega rojstva ter pobudo Luke Ilića, da bi tako ploščo dobil
tudi Adam Bohorič. Prav je, da v Kroniki ob tem zabeležimo tudi, da
je pomembni raziskovalec Vlačićevega življenja in dela, teolog in zgo-
dovinar Luka Ilić, dolgoletni sodelavec naše revije, prejel ob letošnjem
Vlačićevem jubileju posebno priznanje mesta Labina, rojstnega kraja
znamenitega istrskega rojaka.
245
