Page 101 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 101
jonatan vinkler
sodobnem slovenskem knjižnem jeziku, ki tako splošnemu bralcu kot
bralcu-poznavalcu ne predstavlja težav pri dekodiranju prevodnega be-
sedila, in je recepcijsko dostopna vsaj v splošnih in univerzitetnih knji-
žnicah (delo je po podatkih sistema COBISS na voljo v 116-ih slovenskih
knjižnicah za različne tipe bralcev), empirična preverba avtorja pričujo-
če razprave pa kaže, da je glavni recipient študent (izvodi, ki sem si jih
izposodil in pregledal, kažejo topogledno rabo: knjige so namreč pod-
črtne z različnimi barvami, kar je imeti za posledico študentskega štu-
dijskega branja, toda pretežno le uvoda, ne pa tudi prevoda izvirnika)
Presoja izdaje JAK VD je pomembna, ker utegne postreči s točko
nič, kje v procesu sodobne recepcije Komenskega se nahaja generalizi-
rani slovenski bralec-poznavalec, ki topogledna dela bere kot primar-
ne vire in nato na njih gradi refleksivno recepcijo (znanstveno pisanje,
ki verjetno tudi v pedagogiki me more povsem mimo primarnih virov).
Zrenje in presojo JAK VD, toda tudi drugih podobnih izdaj, morejo
definirati naslednje določnice:
1) mesto izvirnega besedila, v tem primeru Jana Amosa Komenskega,
v kanonu temeljnih virov na področju religijske in kulturne zgodo-
vine ter didaktike in pedagogike;
2) predpostavljeni bralec tovrstnega besedila v slovenskem prevodu in
njegov horizont pričakovanja ob tovrstnih izdajah, kot se zdi, da je
JAK VD;
3) formalne določnice, ki jih mora tipološko analogna izdaja standar-
dno izpolnjevati glede na stanje razvoja ekdotike na zadevnem po-
dročju v trenutku lastnega nastanka;
4) vsebinska kvaliteta in kvantiteta znanstvene obravnave, ki mora upo-
števati načela znanstvene poštenosti, relevantnosti, (kolikor je mogo-
če) celovitosti obravnave (vsaj posameznega problema) in skladnosti
z objavljenimi, toda verificiranimi dognanji lastne stroke pišočega
raziskovalca, v primeru JAK VD pa tudi različnih vej zgodovinopisja.
Točka 1 za JAK VD pomeni, da je treba upoštevati središčnost Velike
didaktike Jana Amosa Komenskega v njegovem didaktično-pedagoškem
spisju in v recepciji, tudi slovenski, skozi zgodovino. Zato je pričakova-
335
sodobnem slovenskem knjižnem jeziku, ki tako splošnemu bralcu kot
bralcu-poznavalcu ne predstavlja težav pri dekodiranju prevodnega be-
sedila, in je recepcijsko dostopna vsaj v splošnih in univerzitetnih knji-
žnicah (delo je po podatkih sistema COBISS na voljo v 116-ih slovenskih
knjižnicah za različne tipe bralcev), empirična preverba avtorja pričujo-
če razprave pa kaže, da je glavni recipient študent (izvodi, ki sem si jih
izposodil in pregledal, kažejo topogledno rabo: knjige so namreč pod-
črtne z različnimi barvami, kar je imeti za posledico študentskega štu-
dijskega branja, toda pretežno le uvoda, ne pa tudi prevoda izvirnika)
Presoja izdaje JAK VD je pomembna, ker utegne postreči s točko
nič, kje v procesu sodobne recepcije Komenskega se nahaja generalizi-
rani slovenski bralec-poznavalec, ki topogledna dela bere kot primar-
ne vire in nato na njih gradi refleksivno recepcijo (znanstveno pisanje,
ki verjetno tudi v pedagogiki me more povsem mimo primarnih virov).
Zrenje in presojo JAK VD, toda tudi drugih podobnih izdaj, morejo
definirati naslednje določnice:
1) mesto izvirnega besedila, v tem primeru Jana Amosa Komenskega,
v kanonu temeljnih virov na področju religijske in kulturne zgodo-
vine ter didaktike in pedagogike;
2) predpostavljeni bralec tovrstnega besedila v slovenskem prevodu in
njegov horizont pričakovanja ob tovrstnih izdajah, kot se zdi, da je
JAK VD;
3) formalne določnice, ki jih mora tipološko analogna izdaja standar-
dno izpolnjevati glede na stanje razvoja ekdotike na zadevnem po-
dročju v trenutku lastnega nastanka;
4) vsebinska kvaliteta in kvantiteta znanstvene obravnave, ki mora upo-
števati načela znanstvene poštenosti, relevantnosti, (kolikor je mogo-
če) celovitosti obravnave (vsaj posameznega problema) in skladnosti
z objavljenimi, toda verificiranimi dognanji lastne stroke pišočega
raziskovalca, v primeru JAK VD pa tudi različnih vej zgodovinopisja.
Točka 1 za JAK VD pomeni, da je treba upoštevati središčnost Velike
didaktike Jana Amosa Komenskega v njegovem didaktično-pedagoškem
spisju in v recepciji, tudi slovenski, skozi zgodovino. Zato je pričakova-
335
