Page 103 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 103
jonatan vinkler
Zagate s horizontom pričakovanja:
digresija k Prešernu in Kranjski čbelici
Na pojav Prešernovega polnokrvnega literarnega romantizma so
postali na začetku tridesetih let 19. stoletja (o)pozor(je)ni tudi kompe-
tentni bralci izven Prešernove domače Kranjske, zlasti češki preporo-
ditelji, ki jih je z novostmi v slovenski literaturi med svojim bivanjem
1831. v Pragi seznanil nihče drug kot Jernej Kopitar. Med svežimi iz-
dajami na slovenskem knjižnem trgu je bila tudi Krajnska čbelica, na
katero je Kopitar zelo verjetno opozoril Františka Palackega, izpriča-
no pa Františka Ladislava Čelakovskega (Bílý 1907, 286). Palacký je bil
Prešernu naklonjen: Čelakovskega je spodbudil k pisanju knjižne oce-
ne Kranjske čbelice, bil pa je tudi med češkimi prejemniki Prešernovih
Poezij (1848) (Kocjan 2001). Čelakovský je vzel (s)po(d)budo Palackega
resno in je napisal obširno recenzijo prvih treh zvezkov Krajnske čbeli-
ce (1830–1832), le-ta pa je imela, prevedena v nemščino in recipirana pri
slovenskem bralcu, daljnosežne posledice za razvoj slovenske literature.
Recenzija je bila naslovljena s Krajinská literatura in je izšla na straneh
443–454 v četrtem snopiču šestega letnika Časopisu českého Museum za
leto 1832. Muzejník pa je bil takrat najpomembnejši časopisni organ če-
škega preporoda predmarčne dobe in pod dinamično ter spretno ure-
dniško taktirko Františka Palackega, z recenzijo pa je postal Prešeren
znan tudi češkemu bralcu, vsaj estetsko vzgojenemu recepcijskemu kro-
gu, ki je sprejemal Časopis českého Museum.
Krajinská literatura je snovno razdeljena na dva dela. Prvi del tvori
estetska ocena Krajnske čbelice kot celotnega podjetja ter posameznih
besedil. Čelakovský je Krajnsko čbelico po estetski plati včlenil v razvoj-
no linijo slovenske literature, ki je po njegovem pot od utilitarnosti k li-
terarnosti. Izjemni pomen Čbelice v razvoju slovenske literature je iz-
peljeval iz trditve, da slednja menda nima predhodnikov in vzorov, na
katere bi se naslanjala in jih nadaljevala. Iz te njegove sodbe so bili izvzeti
samo Valentin Vodnik, Peter Dajnko in Urban Jarnik, ki so v Krajinski
literaturi posebej omenjeni in ocenjeni.
Čelakovský je o estetskem pomenu Krajnske čbelice napisal:
337
Zagate s horizontom pričakovanja:
digresija k Prešernu in Kranjski čbelici
Na pojav Prešernovega polnokrvnega literarnega romantizma so
postali na začetku tridesetih let 19. stoletja (o)pozor(je)ni tudi kompe-
tentni bralci izven Prešernove domače Kranjske, zlasti češki preporo-
ditelji, ki jih je z novostmi v slovenski literaturi med svojim bivanjem
1831. v Pragi seznanil nihče drug kot Jernej Kopitar. Med svežimi iz-
dajami na slovenskem knjižnem trgu je bila tudi Krajnska čbelica, na
katero je Kopitar zelo verjetno opozoril Františka Palackega, izpriča-
no pa Františka Ladislava Čelakovskega (Bílý 1907, 286). Palacký je bil
Prešernu naklonjen: Čelakovskega je spodbudil k pisanju knjižne oce-
ne Kranjske čbelice, bil pa je tudi med češkimi prejemniki Prešernovih
Poezij (1848) (Kocjan 2001). Čelakovský je vzel (s)po(d)budo Palackega
resno in je napisal obširno recenzijo prvih treh zvezkov Krajnske čbeli-
ce (1830–1832), le-ta pa je imela, prevedena v nemščino in recipirana pri
slovenskem bralcu, daljnosežne posledice za razvoj slovenske literature.
Recenzija je bila naslovljena s Krajinská literatura in je izšla na straneh
443–454 v četrtem snopiču šestega letnika Časopisu českého Museum za
leto 1832. Muzejník pa je bil takrat najpomembnejši časopisni organ če-
škega preporoda predmarčne dobe in pod dinamično ter spretno ure-
dniško taktirko Františka Palackega, z recenzijo pa je postal Prešeren
znan tudi češkemu bralcu, vsaj estetsko vzgojenemu recepcijskemu kro-
gu, ki je sprejemal Časopis českého Museum.
Krajinská literatura je snovno razdeljena na dva dela. Prvi del tvori
estetska ocena Krajnske čbelice kot celotnega podjetja ter posameznih
besedil. Čelakovský je Krajnsko čbelico po estetski plati včlenil v razvoj-
no linijo slovenske literature, ki je po njegovem pot od utilitarnosti k li-
terarnosti. Izjemni pomen Čbelice v razvoju slovenske literature je iz-
peljeval iz trditve, da slednja menda nima predhodnikov in vzorov, na
katere bi se naslanjala in jih nadaljevala. Iz te njegove sodbe so bili izvzeti
samo Valentin Vodnik, Peter Dajnko in Urban Jarnik, ki so v Krajinski
literaturi posebej omenjeni in ocenjeni.
Čelakovský je o estetskem pomenu Krajnske čbelice napisal:
337
