Page 162 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 162
bilo je povedano
»življenjepisnih« dejstev ali vsaj utemeljenih hipotez o Jezusu, očiščenih
kasnejših legend in razlag v novozaveznih besedilih. To je počela v pre-
pričanju, da bo tako utemeljila vero v Jezusa Kristusa na »zaresnih zgo-
dovinskih dejstvih«.
Tako Barth kot Bultmann sta ob vsem svojem siceršnjem razhajanju
nasproti temu soglasno afirmirala izhodišče apostola Pavla, da »Kristusa
ne poznamo več po mesu« in da svoje vere zato tudi ne utemeljujemo
iz takega (ne)vedenja. Po Bultmannu je za vero relevantno le golo, »da
je« (bil) zgodovinski Jezus, ne pa, »kaj in kako« (je bil). Barth je v pole-
miki s Harnackom sarkastično zapisal: »Kdor nemara še ne ve […], da
Jezusa ne poznamo več po mesu, naj se o tem pouči pri kritični bibli-
cistiki; kolikor radikalnejše se bo prestrašil, toliko bolje bo zanj in za
samo stvar. In to bo potem nemara prispevek ’zgodovinskega vede-
nja’ k dejanski nalogi teologije.«19 Zgodovinsko vedenje in (ne)poznava-
nje zgodovinskih dejstev o Jezusu sta za vero v Jezusa Kristusa bolj ali
manj irelevantna. Jüngel se nasproti tem ekstremnim stališčem (liberal-
ne in dialektične teologije) pridružuje tistim, ki vendarle skušajo upo-
števati pomen dejstva, da je (in kako je) od zgodovinskega Jezusa ozna-
njevalca prišlo do oznanjanja Jezusa kot Kristusa. »Treba se je vendarle
vprašati, kakšno oporo ima vera v Jezusa kot Kristusa v zgodovinskem
Jezusu. Zgodovinska variacija tega je vprašanje, kako se je Jezus sam ra-
zumel, v kakšnem odnosu je njegovo razumevanje samega sebe do ve-
rovanja v Jezusa kot Kristusa«. (Jüngel 2003, 219) In z nasprotnega zor-
nega kota: če je Bog prav tega človeka, Jezusa in ne kogarkoli drugega,
izbral za Mesijo (kot se veruje), potem za vero ni vseeno, kakšen je ta
človek bil, kako je deloval. »Če bi bilo kristološko verovanje nasprotno
temu, kar lahko vemo o zemeljskem Jezusu, potem bi bila vera v Jezusa
Kristusa sama protislovna.« (str. 218)
19 Primerjaj: Barth in Harnack [1923] 2001, 136. Vrhunska pisemska polemika iz leta
1923 (tudi) o tej temi med Adolfom von Harnackom (1851–1930), vodilnim pred-
stavnikom tako imenovane liberalne teologije in pomembnim raziskovalcem zgo-
dovine krščanstva, ter Karlom Barthom je prevedena in objavljena v tematski šte-
vilki revije Poligrafi o protestantizmu (21-22/2001).
396
»življenjepisnih« dejstev ali vsaj utemeljenih hipotez o Jezusu, očiščenih
kasnejših legend in razlag v novozaveznih besedilih. To je počela v pre-
pričanju, da bo tako utemeljila vero v Jezusa Kristusa na »zaresnih zgo-
dovinskih dejstvih«.
Tako Barth kot Bultmann sta ob vsem svojem siceršnjem razhajanju
nasproti temu soglasno afirmirala izhodišče apostola Pavla, da »Kristusa
ne poznamo več po mesu« in da svoje vere zato tudi ne utemeljujemo
iz takega (ne)vedenja. Po Bultmannu je za vero relevantno le golo, »da
je« (bil) zgodovinski Jezus, ne pa, »kaj in kako« (je bil). Barth je v pole-
miki s Harnackom sarkastično zapisal: »Kdor nemara še ne ve […], da
Jezusa ne poznamo več po mesu, naj se o tem pouči pri kritični bibli-
cistiki; kolikor radikalnejše se bo prestrašil, toliko bolje bo zanj in za
samo stvar. In to bo potem nemara prispevek ’zgodovinskega vede-
nja’ k dejanski nalogi teologije.«19 Zgodovinsko vedenje in (ne)poznava-
nje zgodovinskih dejstev o Jezusu sta za vero v Jezusa Kristusa bolj ali
manj irelevantna. Jüngel se nasproti tem ekstremnim stališčem (liberal-
ne in dialektične teologije) pridružuje tistim, ki vendarle skušajo upo-
števati pomen dejstva, da je (in kako je) od zgodovinskega Jezusa ozna-
njevalca prišlo do oznanjanja Jezusa kot Kristusa. »Treba se je vendarle
vprašati, kakšno oporo ima vera v Jezusa kot Kristusa v zgodovinskem
Jezusu. Zgodovinska variacija tega je vprašanje, kako se je Jezus sam ra-
zumel, v kakšnem odnosu je njegovo razumevanje samega sebe do ve-
rovanja v Jezusa kot Kristusa«. (Jüngel 2003, 219) In z nasprotnega zor-
nega kota: če je Bog prav tega človeka, Jezusa in ne kogarkoli drugega,
izbral za Mesijo (kot se veruje), potem za vero ni vseeno, kakšen je ta
človek bil, kako je deloval. »Če bi bilo kristološko verovanje nasprotno
temu, kar lahko vemo o zemeljskem Jezusu, potem bi bila vera v Jezusa
Kristusa sama protislovna.« (str. 218)
19 Primerjaj: Barth in Harnack [1923] 2001, 136. Vrhunska pisemska polemika iz leta
1923 (tudi) o tej temi med Adolfom von Harnackom (1851–1930), vodilnim pred-
stavnikom tako imenovane liberalne teologije in pomembnim raziskovalcem zgo-
dovine krščanstva, ter Karlom Barthom je prevedena in objavljena v tematski šte-
vilki revije Poligrafi o protestantizmu (21-22/2001).
396
