Page 158 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 158
bilo je povedano
je kot pravo socialno rodno mesto izoblikovanja krščanstva in njegove
bodoče ekspanzije. Toda taka vloga in domet sta bila krščanstvu omo-
gočena z značilnostmi, ki so bile v kali dane s prvotnim Jezusovim gi-
banjem, z njegovo vizijo Božjega kraljestva, dejansko ali hoteno izko-
reninjenostjo, marginalnostjo v svojem okolju in s hkratno odprtostjo
navzven ter v prihodnost.
Socializem in zgodnje krščanstvo
In kako je z vprašanjem »socialistične« in »revolucionarne« usmer-
jenosti prvotnega krščanstva, o katerih govori Engels?
Citirajmo Engelsa:
Ko se je religija enkrat izoblikovala, vsebuje vedno neko izročilno [po-
dedovano] snov, tako kot je na vseh ideoloških področjih tradicija veli-
ka konservativna moč. Toda spremembe, ki se s to snovjo gode, izvirajo iz
razrednih nasprotij, torej iz ekonomskih razmerij ljudi, ki delajo te spre-
membe. (MEL 253)
Lahko opazimo paradoks: »izročilna snov«, ki ima »konservativ-
no moč«, (s katero ne dopušča zlahka poljubnih novosti/sprememb
in jih vsaj zavira), je v primeru krščanstva Jezusovo izročilo, izročilo
Jezusovega gibanja, ki je nagnjeno k »socializmu«, s prednostjo, ki so
je deležni ubogi, šibki, ponižani, in z napovedjo drugačnosti Božjega
kraljestva (»kjer bodo zadnji prvi in prvi zadnji«). Krščanska »izročil-
na snov« s svojo (konservativno) močjo vsebuje socialistični »revolu-
cionarni moment«, čeprav je krščanstvo hkrati odprto za vse (že zara-
di grešnosti vseh). Kaj vse se je s to snovjo godilo v kasnejši zgodovini
(najprej že v mestnih krščanskih skupnostih apostola Pavla), naj bi bilo
po Engelsu odvisno od razrednih razmerij.
392
je kot pravo socialno rodno mesto izoblikovanja krščanstva in njegove
bodoče ekspanzije. Toda taka vloga in domet sta bila krščanstvu omo-
gočena z značilnostmi, ki so bile v kali dane s prvotnim Jezusovim gi-
banjem, z njegovo vizijo Božjega kraljestva, dejansko ali hoteno izko-
reninjenostjo, marginalnostjo v svojem okolju in s hkratno odprtostjo
navzven ter v prihodnost.
Socializem in zgodnje krščanstvo
In kako je z vprašanjem »socialistične« in »revolucionarne« usmer-
jenosti prvotnega krščanstva, o katerih govori Engels?
Citirajmo Engelsa:
Ko se je religija enkrat izoblikovala, vsebuje vedno neko izročilno [po-
dedovano] snov, tako kot je na vseh ideoloških področjih tradicija veli-
ka konservativna moč. Toda spremembe, ki se s to snovjo gode, izvirajo iz
razrednih nasprotij, torej iz ekonomskih razmerij ljudi, ki delajo te spre-
membe. (MEL 253)
Lahko opazimo paradoks: »izročilna snov«, ki ima »konservativ-
no moč«, (s katero ne dopušča zlahka poljubnih novosti/sprememb
in jih vsaj zavira), je v primeru krščanstva Jezusovo izročilo, izročilo
Jezusovega gibanja, ki je nagnjeno k »socializmu«, s prednostjo, ki so
je deležni ubogi, šibki, ponižani, in z napovedjo drugačnosti Božjega
kraljestva (»kjer bodo zadnji prvi in prvi zadnji«). Krščanska »izročil-
na snov« s svojo (konservativno) močjo vsebuje socialistični »revolu-
cionarni moment«, čeprav je krščanstvo hkrati odprto za vse (že zara-
di grešnosti vseh). Kaj vse se je s to snovjo godilo v kasnejši zgodovini
(najprej že v mestnih krščanskih skupnostih apostola Pavla), naj bi bilo
po Engelsu odvisno od razrednih razmerij.
392
