Page 159 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 159
marko kerševan

Ekskurz: Materialistično branje Evangelija po Marku
Ilustrirajmo vprašanje te snovi in njenih »socialističnih« (z)možnos-
ti z vpogledom v obsežno študijo Fernanda Bela Materialistično branje
Markovega evangelija (Belo 1974). Gre za strukturalistično, celo radikal-
no marksistično strukturalistično (althusserijansko) analizo najstarej-
šega evangelija. Z analizo materialnega delovanja Jezusa in njegovega
ožjega kroga – kot nam je dano po pripovedi evangelija po Marku ozi-
roma njegovih avtorjih in redaktorjih – razkriva Jezusovo »mesijansko
prakso« in njeno strategijo. Pozornost usmeri na Jezusova (»material-
na«) dejanja: dejanja njegovih rok (čudežna ozdravljenja), nog (njegove
poti po Galileji, Judeji in zunaj nje), oči (njegove presoje in izbire ljudi),
njegovih ust (ko uči, blagoslavlja, zavrača ali obsoja). Jezusova mesi-
janska praksa dekonstruira obstoječe socialne kode, obstoječe hierarhi-
je družbenih neenakosti v judovski družbi (oblastne, verske, ekonom-
ske, družinske); hkrati pa presega in odstranjuje meje/razlike med Judi
in Nejudi v Palestini in onkraj nje. Jezusova pota in napotila usmerjajo
njegove učence v »novi eksodus« v svet onkraj obstoječih geografsko-
političnih in družbenih meja. Strateški cilj njegove mesijanske prakse
je nova skupnost brez teh kodov in hierarhij – cerkev/eklezija –, ki ni
omejena na privilegirani izbrani narod ali razred, ampak odprta vsem.
Njegova mesijanska praksa, njegovi strateški cilji so »radikalno komu-
nistični« in hkrati »internacionalistični« (izrečeno z modernim slovar-
jem) (Belo 1974, 352). Jezusova revolucionarnost je drugačna, temelji-
tejša od takratnega bojevitega zelotskega (»terorističnega«) uporništva.
Slednje je usmerjeno k osvojitvi in zamenjavi obstoječe rimske in z njo
sodelujoče duhovniške judovske oblasti. Za zelote je Mesija pričakova-
ni novi judovski politični voditelj in kralj, za Jezusa in njegove je »Sin
človekov« kot »pot, resnica in življenje« nove skupnosti. »Sin človekov«
zahteva individualno spreobrnitev, odstop/izstop iz obstoječih socialnih
kodov in vezi bogastva, moči, družine, lokalnih in nacionalnih norm.
Politična nemoč, zavest nemožnosti take revolucije v tedanjih (vseh?)
razmerah, je usmerjala k pričakovanju njene katastrofične eshatološke
uresničitve, toda v evangeliju je vendarle govor tudi o kontinuiteti, po-

393
   154   155   156   157   158   159   160   161   162   163   164